Pismo predsednika vlade generalnemu državnem tožilcu
Pravnik s Primorske univerze je v zvezi s pismom menil, da je tožilstvo del izvršne oblasti.
Odpri galerijo
Generalni državni tožilec Drago Šketa (na fotografiji) je prejel pismo predsednika vlade Janeza Janše, v katerem ta ugotavlja, da se zadnje mesece stopnjujejo organizirane grožnje s smrtjo. Foto Blaž Samec/Delo
V ponedeljek, 6. junija, je v oddaji Odmevi na prvem programu RTV SLO nastopil pravnik s Primorske univerze v zvezi s pismom, ki ga je vrhovnemu državnemu tožilcu poslal predsednik vlade.
Že v prvem stavku je izjavil: »Tožilstvo je del izvršne oblasti.« In tu se seveda vprašamo, ali je to res. Ustava RS v IV. poglavju o državni ureditvi našteva devet samostojno delujočih delov, in sicer: a. državni zbor; b. državni svet; c. predsednik države; č. vlada, d. uprava, e. obramba države, f. sodstvo, g. državno tožilstvo in h. odvetništvo in notariat.
Ali je potem res, da je tožilstvo del izvršne oblasti? Ali to velja potem, na primer, tudi za odvetništvo, ki je na tem seznamu navedeno pod črko h.? Problem je, da se na takšnem pravnem izhodišču lahko (in to je tudi naredil) izpelje povsem drugačne zaključke, predvsem takšne, ki so a priori tendenciozno politični.
Res pa je, da je v moderni državni ureditvi (naša je še daleč od tega) treba zagotavljati v celotni državni ureditvi medsebojno sodelovanje, ki temelji na obče človeških lastnostih: spoštovanju, vljudnosti, strokovnosti, predvsem pa zavračanju sovražnosti ali podcenjevanja, še posebno za politično (ne samo strokovno) delovanje.
Pismo predsednika vlade to vsekakor ni bilo.
Že v prvem stavku je izjavil: »Tožilstvo je del izvršne oblasti.« In tu se seveda vprašamo, ali je to res. Ustava RS v IV. poglavju o državni ureditvi našteva devet samostojno delujočih delov, in sicer: a. državni zbor; b. državni svet; c. predsednik države; č. vlada, d. uprava, e. obramba države, f. sodstvo, g. državno tožilstvo in h. odvetništvo in notariat.
Ali je potem res, da je tožilstvo del izvršne oblasti? Ali to velja potem, na primer, tudi za odvetništvo, ki je na tem seznamu navedeno pod črko h.? Problem je, da se na takšnem pravnem izhodišču lahko (in to je tudi naredil) izpelje povsem drugačne zaključke, predvsem takšne, ki so a priori tendenciozno politični.
Res pa je, da je v moderni državni ureditvi (naša je še daleč od tega) treba zagotavljati v celotni državni ureditvi medsebojno sodelovanje, ki temelji na obče človeških lastnostih: spoštovanju, vljudnosti, strokovnosti, predvsem pa zavračanju sovražnosti ali podcenjevanja, še posebno za politično (ne samo strokovno) delovanje.
Pismo predsednika vlade to vsekakor ni bilo.
