Profesorji o čistem vinu v Bruslju

Te dni lahko beremo in poslušamo različna mnenja o nastopu naše predsednice v evropskem parlamentu, kjer je v zvezi z dogajanjem v Gazi uporabila oznako genocid. Med politiki je požela tako odobravanje kot zavračanje. Članek z zgornjim naslovom pa prinaša o predsedničinem govoru mnenja strokovnjakov za mednarodne odnose. Njihovih stališč ne nameravam komentirati, ker nisem strokovnjak na tem področju. Kot laik pa bi opozoril na pomembno podrobnost, ki je prisotna pri izjavah strokovnjakov v tem članku, kot tudi pri vseh drugih, ki menijo, da gre pri vojni v Gazi za genocid. Se je pa, iz meni neznanih razlogov, vsi izogibajo.

Nihče, ki meni, da gre v Gazi za genocid, namreč ne pove, zakaj bi to bil genocid. Navajajo število civilnih žrtev, posebno otrok in žensk, do tal porušena mesta, oviranje humanitarne pomoči. Toda to ni genocid, takih prizorov se je zgodovina nagledala, pa jih nihče nima za genocid. V prvi svetovni vojni je bilo pobitih skoraj dva milijona Francozov, večinoma od Nemcev, pa nihče ne govori o genocidu. Nemci so imeli namen premagati francosko državo, ne pa iztrebiti Francozov. Pri opredelitvi genocida je važen namen. Genocid je namreč vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine z namenom v celoti ali delno uničiti to skupino.

Da gre v Gazi za genocid, ne bi smelo biti težko dokazati. Država Izrael je zasnovana na ideji genocida, ki v nizki intenziteti traja že sto let. Sionistična ideja judovske države v Palestini je namreč etnično čista država. O tem, do katere mere in na kakšen način bi to dosegli, pa so med različnimi sionističnimi frakcijami različne ideje in spori. Vsekakor pa država Izrael, ne glede na to, katera politična opcija je na oblasti, od vsega začetka nasilno izpodriva in preganja avtohtono arabsko prebivalstvo. Ruši njihova naselja in postavlja svoja, vas za vasjo, in jih hkrati preimenuje z judovskimi imeni. Judje imajo Palestince za manjvredna bitja, imenujejo jih celo človeške živali. In tega sploh ne skrivajo. To je tipično genocidno ravnanje, saj je treba ljudi, ki jih nameravaš uničiti ali pregnati, najprej razčlovečiti. Nacisti so Jude imeli za manjvredno raso in jih primerjali s podganami, šele potem se je pričel holokavst. Očitno so sionisti sedaj ocenil, da so nastali pogoji, tako v mednarodni kot tudi domači politiki, da lahko dokončno uresničijo svojo idejo.

Mediji, predvsem pa družbena omrežja so polna posnetkov iznakaženih in izstradanih otrok. Ti naj bi zbudili čustva, ki bi javnost obrnila proti Izraelu. A to je politična propaganda, ki zlorablja trpljenje otrok. Slike iznakaženih in sestradanih odraslih namreč ne bi imele enakega učinka. Kot rečeno, pa število pobitih in masakriranih ne opredeljuje genocida. To tudi, kot vidimo, nima nobenega učinka na ravnanje Izraela. Revolt javnosti bi po mojem moral temeljiti na zavedanju, da Izrael izvaja sionistični načrt, ki predvideva državo Izrael brez Palestincev. Morda te dikcije ne morejo uporabljati politiki, lahko pa bi jo politologi, sociologi, zgodovinarji, aktivisti za pravice Palestincev.