Spremenjene geopolitične razmere in iskanje novega ravnotežja

Najprej zahvala avtorjem in Delu za odličen prispevek, ki odpira in – kar je še pomembneje – že oblikuje določene predloge za prihodnost Evrope in Slovenije. Naš evropski in slovenski odziv na korenito spremenjene geopolitične razmere je izjemno časovno omejen. Avtorji navajajo, da je Evropa s temi spremembami mnogo bolj prizadeta, kot so ZDA in Kitajska (manjka navedba Rusije). Razlogi za prizadetost so vezani na strukturne, institucionalne in kvalitativne značilnosti. V nadaljevanju so kot značilnosti našteti varnost in migracije, skupni trg, konkurenčnost in zeleni prehod, javne finance in vrednote ter kohezivnost. Avtorji upravičeno dokazujejo tri možne scenarije bodočnosti Evrope, in sicer nespremenjeno, okrepljeno ter oslabljeno Evropo.

Prav zadnji značilnosti, to so vrednote in povezanost (kohezivnost), pa sta premalo obravnavani. Poznamo namreč tehnične oziroma trde dejavnike (kot so obramba, ekonomija, finance) in mehke dejavnike, kar pomeni predvsem človeške dejavnike. In prav ljudje so najšibkejši člen, kar dokazuje vse več vojn po svetu, razpad in krvava vojna v Jugoslaviji, vojna v Ukrajini, vojna v Palestini, porast nacionalizmov, porast fašizma itd. Kljub odličnemu »strokovnemu delovnemu dokumentu«, kot mu upravičeno pravijo avtorji, menim, da je potrebno obravnavati še vsaj ta dva vidika in pripraviti podoben strokovni delovni dokument.

Za začetek povejmo, da v Evropi manjka, poleg nacionalnih, še evropska identiteta. Prav tako manjka rešitev nasprotja med ohranitvijo različnih jezikov in kultur na eni strani ter možnostjo enakopravnega sporazumevanja in sodelovanja državljanov Evrope na drugi strani. Obravnavati bi morali predvsem kulturno jezikovno področje in področje šolstva. Na področju enakopravnega sporazumevanja se bo Evropa morala odločiti med nespremenjenim stanjem, kar pomeni danes uporabo kolonialne angleščine in jutri kitajščine, ali iskanjem drugačne neodvisne rešitve. Lahko npr. upošteva priporočilo, predstavljeno leta 2022 v parlamentu (mednarodni jezik in nato nacionalni jeziki). Kot zanimivost povejmo, da ima 27 držav EU v šolah tudi 27 različnih sistemov pouka tujih jezikov. Enotna je le kolonialna nadvlada angleščine – skoraj 90 odstotkov. Že ta vprašanja zahtevajo bolj državnike z vizijo kot današnje zmedene in neodločne politike. Državniki pa nam manjkajo tako v Evropi kot v Sloveniji.

Če pogledamo Slovenijo, je ta notranjepolitično ohromljena, idejno razklana in v Evropi kot taka opravilno nesposobna. Tisti del politikov, ki zlorablja in spreminja zgodovino druge svetovne vojne, hujska ljudi proti državnim ustanovam, ustrahuje z državljansko vojno, spodbuja maščevalnost in podpira tuje avtoritarne ter genocidne politike, koplje grob državi Sloveniji. V primeru, da bo Evropa postala oslabljena (zunanje in notranje), čaka Slovenijo, ki je notranje razklana in oslabljena, znani zemljevid iz leta 1941. In če pogledamo še slovenske razmere na kulturno jezikovnem in šolskem področju, je stanje vse slabše, kar med drugim potrjuje tudi zadnji referendum. Še v predzadnjem nacionalnem programu jezikovne politike RS je bila navedena potreba za razmislek o mednarodnem jeziku esperantu, tako v Evropi kot v našem sistemu pouka tujih jezikov. Te navedbe sedaj ni več, v šolskem sistemu pa že od prvega razreda dalje prisilno uvajamo angleščino skupaj s slovenščino.

Skratka, tako za Evropo kot za Slovenijo so odprte vse tri možnosti, to je nespremenjena, oslabljena ali okrepljena bodočnost. Mehke oblike dejavnikov – predvsem človeški vidiki – bodo bolj odločilne in zahtevne kot trdi (tehnični) dejavniki. Samo upamo lahko, da se bo tudi za to področje našla skupina sposobnih strokovnjakov in pripravila podoben strokoven delovni dokument, kot je v naslovu.

Pri tem nam še bolj kot pomanjkanje državnikov grozi pomanjkanje časa. Pravijo, da upanje vedno ostaja, vendar v teh spremenjenih geopolitičnih razmerah to niti približno ni več dovolj! Torej?