Živimo v času, ko nekateri dogodke izpred 34 in več let razlagajo po svoje

Kako kdo na spominskih proslavah spregovori o dnevu državnosti in dnevu policije, je predvsem odvisno od govornikov.

Vsaka državna proslava ob dnevu državnosti, samostojnosti in enotnosti in dnevu suverenosti, na kateri se govorniki ne spomnijo zgodovinskega loka od tigrovcev, borcev generala Maistra, borcev narodnoosvobodilne vojne, vojnih in civilnih invalidov vojne do vojnih veteranov 91, je proslava brez vsebinske vrednosti.

Še slabše je, če kdo potvarja zgodovinska dejstva. Danes je pred nami mnogo resnih problemov in varnostnih tveganj, ki narekujejo oblastnim organom zahtevne naloge in predvsem odločitve.

Z vključitvijo tujske problematike in s povečanim pritiskom migrantov na (zlasti) Evropsko unijo in glede na trenutno dogajanje v izraelsko-palestinski in rusko-ukrajinski vojni ter napadu Izraela na Iran in napadu ZDA na Iran, pridemo do spoznanja, da dejansko ne živimo več v tako mirnem svetu, kot si predstavljamo na prvi pogled.

Na stopnjo varnosti v zavesti državljanov vpliva tudi stanje strelskih pohodov v Združenih državah Amerike, ki se vse bolj premikajo tudi v Evropo, celo na Balkan. Zato je nujno, da se trenutnim razmeram prilagodi tudi naš nacionalnovarnostni sistem.

Prav v tem vidim možnosti in veliko potrebo, ko govorimo o odpornosti naše družbe in odzivih na zgoraj navedena varnostna tveganja, da se v te procese, pogovore in sisteme vključijo policijski vojni veterani in veterani vojne za Slovenijo, saj imamo prav mi izkušnje, ko smo delovali v pripravah na vojno in v vojni za Slovenijo.

Če Slovenija ob povečevanju sredstev za obrambo in pri trošenju teh sredstev ne bo upoštevala tudi drugih subjektov, ki poleg obrambne varnosti zagotavljajo tudi skrb za notranjo varnost Republike Slovenije, bomo težko zagotovili takšen nacionalnovarnostni sistem, ki bo zagotavljal odpornost naše družbe na vse varnostne izzive, ki so in bodo pred Republiko Slovenijo.

Živimo v času, ko nekateri dogodke izpred 34 in več let razlagajo po svoje in brez potrebnih argumentov, na kar me je spomnil generalni sekretar ZVVS Mitja Jankovič, ko je spregovoril o dr. Stanetu Grandi, ki v svojih kolumnah v Demokraciji vehementno blati tako njihovo organizacijo ZVVS kot njenega aktualnega predsednika.

Njegova je tudi trditev, da sta organizaciji Moris in VSO edini, ki vzdržujeta pravilen odnos do veteranstva v Sloveniji. Še posebej bode v oči VSO, ki je podaljšana roka politične stranke in ima med svojim članstvom minorno število vojnih veteranov. In kot zanimivost, nikjer nismo zasledili, da bi pripravili vsaj eno obeležitev teh dogodkov v njihovi organizaciji.

Tudi pisanje Lojzeta Peterleta v reviji Domovina, da je predsednica države v svojem govoru ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne močno počastila policijsko akcijo Sever in prezrla dejstvo, da so prihod Miloševićevih mitingašev v Ljubljano preprečili slovenski strojevodje pod vodstvom Slavka Kmetiča z najavo, da jih ne bodo vozili v Ljubljano. Pri tem poudari, da policija (milica) ni imela dela, saj mitinga ni bilo. Odločitev strojevodij je šla seveda na živce partiji, saj je iniciativo prevzel nekdo drug. Vsi, ki smo bili v vodstvu priprav za preprečitev mitinga resnice, vemo, kaj vse so od leta 1988 do 1. decembra 1989 storili milica in organi za notranje zadeve v zvezi z napovedanim mitingom resnice.

Vsa zahvala strojevodjem, da so imeli pravi odnos do mitinga. Vedeti je treba, da so se od tistega trenutka naprej udeleženci preusmerili na cestni promet z organizacijo množice avtobusov. In na cestnih prehodih ni bilo strojevodij.

Tudi sicer lokomotive, ki so ali bi prihajale iz smeri Srbije in od drugod, v Dobovi niso mogle nadaljevati poti v Slovenijo, saj je bilo treba zaradi drugačne električne ureditve zamenjati lokomotive. Naj ob tej priložnosti prvič povem, kakšen je bil po načrtu postopek ob prihodu vlaka na železniško postajo Dobova.

Vlak obkolijo miličniki posebne enote milice in ne dovolijo izstopiti nikomur, oni ali specialna enota milice poskrbi, da se lokomotiva odklopi in priklopi na konec vlakovne kompozicije in strojevodja mora vlak odpeljati nazaj, od koder je pripeljal.

Toliko o akciji Sever, za katero je imel v zadnjem trenutku največ zaslug takratni republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, ki je na zveznem kolegiju v Zagrebu zveznega sekretarja za notranje zadeve generalpolkovnika Gračanina prepričal o resnosti blokade oziroma zaprtja meje s Hrvaško, da je po telefonu v Beograd sporočil, naj se prekliče prihod na miting resnice v Ljubljano, kar se je tudi dejansko zgodilo. Kako so se mitingi končali na Kosovu, Črni gori in Vojvodini, bi moral in mogel vedeti Lojze Peterle.

Če bi miting resnice uspel (državni udar), se vse v nadaljevanju ne bi dogajalo tako, kot se je. Po preprečitvi mitinga je slovenska skupščina »istega decembra« 1989 sprejela zakon o političnem združevanju, ki je določil pravila ustanavljanja in registracije političnih strank, s tem pa de iure uredila prehod v večstrankarsko politično ureditev ter za april 1990 razpisala prve demokratične volitve.

Mislim, da je treba tako odreagirati in ljudem, ki govorijo neumnosti, povedati resnico. Zakaj sem se tako odprl do vas, spoštovane veteranke in veterani? Ker vas zelo cenim, ker bom vedno cenil vaš prispevek v procesih osamosvajanja Slovenije in vaš prispevek v vojni za Slovenijo in ne bom dovolil, da razni Staneti, Lojzeti in drugi potvarjajo zgodovino in vaša dejanja omalovažujejo.

Hvala vsem policijskim vojnim veteranom, članom Zveze policijskih veteranskih društev Sever in članom ZVVS za vse, kar ste storili. Prepričan sem, da ste oba praznika lepo preživeli, saj smo na oba dneva ponosni in veseli, da smo ju pomagali soustvariti.

***

Izr. prof. dr. Tomaž Čas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever