Po zadnjem koncu tedna, ko so v soboto pod Triglavom našli truplo 34-letnega Poljaka, o črni statistiki smrtnih nesreč planincev poročajo iz sosednje Italije. V zadnjem mesecu, od 21. junija pa do 23. julija letos, so potrdili kar 83 smrtnih primerov in pet pogrešanih oseb v gorah po celotni državi. Statistika vzbuja resno zaskrbljenost, saj kaže na znatno povečanje smrtnosti v primerjavi s preteklimi leti, navaja spletni portal Gorštaci. V povprečju so v zadnjem mesecu v Italiji v enem dnevu v gorah umrli trije ljudje.

Treba je vedeti, kdaj se obrniti, gora bo počakala

20-odstotno povečanje

Število reševalnih posredovanj se je povečalo za kar 20 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, letošnje številke pa so že presegle takratne rekorde, navaja omenjeni portal.

Med žrtvami je po njihovih podatkih največ rekreativnih planincev. Ti predstavljajo okoli 60 odstotkov vseh. Največkrat je pri nesrečah šlo za padce, izčrpanost, manjše nezgode ali nenadne zdravstvene težave. Preostali delež predstavljajo bolj izkušeni planinci, gorski kolesarji, jadralni padalci in drugi ljubitelji gora, ki pogosto precenijo svoje sposobnosti in podcenjujejo tveganja.

Kot smo poročali, pri nas številni planinci svoje destinacije izbirajo glede na fotogeničnost in s pomočjo družbenih omrežij. Precej priljubljen je bivak pod Skuto. Tudi v Italiji naraščajoče število nesreč povezujejo s pojavom družbenih omrežij. Čedalje več ljudi poskuša posnemati nevarne podvige, ki jih vidijo na spletu – s premalo znanja, opreme ali telesne pripravljenosti.

Primeri vključujejo posameznike, ki se v navadnih športnih copatih odpravljajo na zahtevne vzpone, ne da bi predhodno preverili vremensko napoved, tehnične zahteve poti ali lastne meje vzdržljivosti.

Motiv iz Dolomitov FOTO: Jure Eržen

Le polovica planincev ima s seboj vodoodporno jakno

Pomanjkanje osnovne opreme in zavedanja o tveganjih je pogost vzrok nesreč. Kljub temu da smo na vrhuncu poletne gorske sezone, ko je lahko tudi v gorah precej vroče, pa je vreme precej nepredvidljivo, zato je pomembno, da imajo planinci s seboj primerno opremo v primeru nenadne spremembe vremena. Kot navaja portal Gorštaci, ima le polovica planincev s seboj vodoodporno jakno, kar je lahko odločilno ob nenadni spremembi vremena.

Pri tem navajajo, da je vedno priporočljivo s seboj vzeti osnovno opremo: dovolj vode, hrane, rezervnih oblačil, sončna očala, polnilec za telefon, dobro je naložiti tudi aplikacijo za geolokacijo, ki omogoča reševalcem hitrejši odziv v primeru nesreče.

FOTO: Kaja Ribežl

Helikopterska reševanja

Medtem ko je v Sloveniji helikoptersko reševanje pogosto in za pohodnike v nujnih primerih brezplačno, pa se v Italiji reševanje zaračuna. Cene se razlikujejo glede na regijo – v nekaterih območjih lahko dosežejo tudi tisoč evrov, tudi če oseba ni poškodovana. Še večji problem je, da mnogi rešeni nočejo plačati stroškov, čeprav je bila intervencija pogosto ključna za njihovo preživetje, navaja portal.

Kljub temu da sistem še vedno deluje, so gorski reševalci – večinoma prostovoljci – vsak dan pod velikim pritiskom in izčrpani, saj opravijo več posredovanj na dan. Kot še navaja omenjeni portal, je treba pred načrtom v gore dobro preučiti pot in vremensko napoved. Obenem je treba realno oceniti svoje telesne in tehnične sposobnosti. S seboj je treba obvezno vzeti osnovno opremo, vključno z zaščitno jakno, vodo, hrano in polnilcem za telefon, uporabiti aplikacijo za geolokacijo, da te lahko reševalci hitro najdejo, če bo potrebno. Obenem pa so zapisali, da v nekaterih državah reševanje ni brezplačno in da ima neodgovorno vedenje lahko resne posledice, ne le za tvoje življenje, ampak tudi za življenja tistih, ki ti prihajajo na pomoč.

Gorske nesreče v Sloveniji INFOGRAFIKA: Delo

Gorska reševalna zveza Slovenije je na svoji facebook strani objavila, da so zadnji konec tedna od petka do nedelje posredovali trinajstkrat. Pestro je bilo predvsem za ekipo GRS Mojstrana, ki je v enem dnevu posredovala kar trikrat, štirikrat v celotnem koncu tedna.

Med drugim so posredovali na poti čez Prag na Triglav. V dopoldanskih urah v petek je tuja pohodnica zdrsnila s poti in padla približno 20 metrov in se huje poškodovala. Zaradi nizke baze, dežja in vetra helikopter ni mogel blizu. Reševalca letalca in zdravnika je odložil nižje, do ponesrečenke sta dostopila peš in jo oskrbela. Do njih se je klasično vzpelo moštvo in ponesrečenko s spusti po sidriščih spravilo v dolino, kjer jo je pobral helikopter Slovenske vojske in jo odpeljal na nadaljnje zdravljenje v Splošno bolnišnico Jesenice.

Isti dan se je v popoldanskih urah na območju Triglava začela iskalna intervencija za pogrešanim tujim gornikom. Dežurna ekipa GRS Brnik in posadka s helikopterjem vojske sta pregledali območje Triglava, vendar pogrešanega nista našli. Aktivirani sta bili tudi enoti LPE in GRS Bohinj, akcija se je v soboto nadaljevala. 34-letni pohodnik, državljan Poljske, je bil nato lociran pod Triglavom.

V večernih petkovih urah so reševalci posredovali še v dolini Kot. V večernih urah sta se na območju doline Slapov v Kotu zaradi teme izgubila tuja planinca in si nista upala nadaljevati poti proti Zgornji Radovni. Reševalci GRS Mojstrana so ju s pomočjo koordinat izsledili, oskrbeli izčrpano planinko in ju pospremili v dolino.

V soboto so posredovali v Zgornji Krmi, ko se je tujemu pohodniku pri sestopu zlomila pohodna palica, zaradi česar je izgubil ravnotežje in se pri padcu poškodoval. Reševalci so ga na kraju oskrbeli, dežurna ekipa GRZS z Brnika pa ga je dvignila v helikopter SV, s katerim so ga prepeljali na nadaljnje zdravljenje na Jesenice. Pri tem so druge gorske reševalne službe posredovale še dvakrat pri poškodbi noge, dvakrat pri reševanju živali, dvakrat so pomagali izgubljenim pohodnikom, enkrat pa slabo odzivni osebi.