Breme vsakdana je zame pretežko

Na videz imam vse, kar si le lahko želim, v resnici pa sama s seboj nisem zadovoljna! Po poroki sva z možem pet let živela pri njegovih starših. Zlata tašča mi je, čeprav je hodila v službo, pomagala na vsakem koraku. Kuhala je tudi za nas, in ko se mi je rodil drugi sin, je pogosto pazila na starejšega, ker se z dvema otrokoma hkrati nisem znala ukvarjati! Lani smo se preselili na svoje.

Kako težko smo čakali na ta trenutek! Žal me je kruta resničnost čisto običajnega vsakdana, z vsemi dolžnostmi vred, hitro prizemljila! Spoznala sem, da delu z družino, gospodinjstvom in hišo, kaj šele z vrtom, nisem kos! Že odpeljati otroka v šolo je zame cel podvig! Na srečo gre ponju tašča. Varovanje vnukov do mojega prihoda iz službe ji ni niti malo težko!

Rada bi ji bila podobna, žal nisem multipraktik, kot je ona! Vse, česar se loti, zmore! Lahko pazi na vnuka, kuha, pospravlja, lika perilo! Vse hkrati! Zavedam se, da opravil, ki me čakajo doma, ne zmorem sama. Že nekaj časa resno razmišljam, da bi prosila teto, ki živi v isti ulici, da mi kdaj priskoči na pomoč. Hkrati pa me je zelo sram, kaj bodo rekli bližnji, ko bodo izvedeli. Me bodo razumeli, podprli? Ladka

Preberite tudi:
Vnuka se znašata nad mlajšo sestrico​
Sodelavci so komaj čakali, da se me znebijo​

 

Draga Ladka, ljudje smo si zelo različni. Nekateri imajo talent za to, drugi za ono. Zato pa smo tako zanimivi, ker je vsak od nas nekaj posebnega! Mladih mamic, podobnih vam, ki so odraščale drugače kot starši, je precej. Problemi, ki delajo sive lase vam, nemalokrat otežujejo življenje tudi njim.

Kaj potem, če niste multipraktik! Ste pa najboljša mama na svetu! Z možem imata zelo lep zakon, tudi tašča ni nebodijetreba in nadloga, temveč dobra prijateljica! Dragocena vrlina! Verjemite, vaši bližnji so lahko zelo zelo zadovoljni, da vas imajo.

Sprašujete me, zakaj tašča lahko dela več stvari hkrati, vi pa ne. Odgovor deloma tiči tudi v njeni vzgoji, v njenem odraščanju. Predvidevam, da se je rodila med letoma 1950 in 1960. Takrat je bilo tako, da je imelo v domala vsaki družini delo neko zelo posebno, lahko bi rekla, častno mesto.

Starši so težko prenašali, če so otroci posedali križem rok. Priganjali so jih k različnim opravilom in marsikje je celo učenje sodilo k prostemu času in zabavi. Otroci so bili prisiljeni z delovno obarvanimi dolžnostmi pohiteti, da so pridobili kakšno minuto več prostega časa za igro in druženje s prijatelji.

Ljudje smo, na srečo, zelo različni, vsak od nas je, to velikokrat povem, izjemen in neponovljiv. Vaš mož se je v vas, takšno, kot ste, pred leti zaljubil, se z vami poročil. Imata družino, razumeta se. Zakaj želite to dekle, ki mu je mož z vso ljubeznijo nataknil poročni prstan, drastično spremeniti?

Če mene vprašate, ni nobene potrebe po velikih spremembah. Ne mučite se z njimi zgolj zato, da boste podobni tašči! Meni se zdi pomembnejše, da se začnete ukvarjati s svojimi plusi, saj sem prepričana, da jih ni malo! Kaj vam mar, kakšna je tašča, prijateljica, neka Poldka, ki živi na koncu vasi! Pomembno je, kako se ob vsem, kar počnete in kar vas obdaja, počutite vi in tudi vaši bližnji!

Če ne boste znali napisati novega Harryja Potterja, se ne bo podrl svet! Če ne boste nikoli preplezali Himalaje, prav tako ne! Pomembno je, da v vaši hiši živijo srečni ljudje! Prav je, da dobro poznate svoje zmožnosti, da veste, kje vas čakajo ovire. Upam tudi, da se zavedate, na katerem mestu se lahko še naprej vzpenjate proti nebu, kjer so zapisani vaši cilji in želje.

Brez slabe vesti se o svojih nelagodnostih pogovorite z možem. Če kdo, potem je on tisti, ki mora vedeti, kaj se plete v vaši glavi in s kakšnimi bremeni si otežujete dneve. Če vas ima res tako rad, kot ste napisali, vam bo prisluhnil in se brez težav strinjal, da vam pri gospodinjstvu pač nekdo pomaga. Če tista teta pride k vam v dopoldanskem času, ko ni nikogar doma, zlika perilo in pospravi po hiši, boste ob vrnitvi iz službe lažje zadihali! Nič več vas ne bo strah, s čim vse se boste morali še ukvarjati, namesto da bi se posvečali otrokoma. In tudi sebi!

Ko se boste ustavili pri tašči, boste lahko v miru popili kavo, pokramljali o tem in onem. In kar je najbolj pomembno: največ koristi od mame, ki ne bo sitna in živčna, boste imeli vi sami, pa tudi otroka in mož! Zmeraj, ko vas bo zaradi multipraktičnih sposobnosti, ki jih ima tašča, popadla zavist, pomislite na vse tisto, kar znate in obvladate vi, ona pa ne! In potem si recite, pa res, zelo različni sva, a vseeno znava ceniti druga drugo, vseeno se imava radi! Lepo se dopolnjujeva in edino to je pomembno!

Na koncu bi rada še nekaj dodala: nič niste pisali o tem, da bi si delo v gospodinjstvu delili. Mar ima mož dve levi roki? Kaj pa otroka? Pri osmih in šestih letih sta že dovolj stara, da sta šefa za posprav­ljanje v svojih sobah, da skrbita za red v igralnici, da sama odneseta posodo z mize, ko pojesta. Upam, da ne ponavljate napak mnogih mam, ki v ljubezni do malčkov pretiravajo in namesto njih postorijo vse, kar je mogoče!

Mož se lahko brez škode nauči likati srajce, vsak od vas pa naj zloži in pospravi v predale svoje spod­nje perilo in nogavice. Prav tako ni vaša dolžnost, da zlagate čevlje na police, da samo vi delate red v kletki z morskim prašičkom! Če ste ga kupili za otroka, potem sta predvsem onadva odgovorna za svojega hišnega ljubljenčka!

Več ko bodo postorili mož in otroka, manj bo treba vam! Ne le ljubezen in drobne pozornosti – v družini si moramo deliti tudi delo in druge obveznosti! Ker niste niti z besedico omenili, da vam pri hiš­nih obveznostih kdo pomaga, se bojim, da ste ena tistih, ki jim je samo po sebi umevno, da je skrb za urejeno hišo zgolj in samo njihova! Ni res!

Vsekakor se pogovorite z možem, otrokoma pa naložite toliko obveznosti, kot je za njuna leta primerno! In to ne šele jutri – temveč že danes!