Ne da se, Ines
Ines Frančeškin iz Kostanjevice na Krasu je drugouvrščena s svetovnega prvenstva v disciplini, kjer je šibkejši spol sila redek – obvladovanju motorne žage.
Odpri galerijo
Natančnost FOTO: Marta Krejan Čokl
Ines Frančeškin je drobna 18-letnica iz Kostanjevice na Krasu, ki pa ob pozdravu krepko stisne roko. Ampak to ni povezano z dejstvom, da je na svetovnem prvenstvu gozdnih delavcev med ženskami z vihtenjem motorne žage osvojila drugo mesto. Zdi se, da se njena leta vijejo v smeri naključij in nepredvidljivosti. Tekmovanje je bilo na Norveškem, v Lillehammerju.
Dijakinja četrega letnika Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna pravi, da jo je odziv javnosti na njen uspeh zelo presenetil. Verjetno ob uveljavljenem predsodku, češ ženska, dekle, pa motorka. A drži, da je na šoli vsega skupaj sedem deklet, absolutna manjšina. Ines obiskuje štiriletni program, za gozdarsko tehnico, triletni, pravi, je za gozdarja: »Kot gozdar lahko sekaš v gozdu in s traktorjem odvažaš les.« Kot gozdarski tehnik lahko denimo postaneš gozdarski gojitelj, odkupovalec lesa. Če bi sama želela, čeprav je njen program leto daljši, kvalifikacije za sekača in traktorista, sekačico in traktoristko, bi imela dodatno izobraževanje.
Medtem ko imajo v triletnem programu pol leta prakse dela v gozdu, »imamo mi teden na letnik«. Velika razlika in dejstvo, da so vsa dekleta v štiriletnem programu. No, letos jih čakajo trije tedni prakse. Medtem ko programski triletniki dobijo motorko v prvem letniku, »jo mi šele v tretjem«.
Dolgo je bila prepričana, da bo šla na srednjo vzgojiteljsko šolo, pa ji prva srečanja s programom niso bila povšeči, nato »ugotovim, da obstaja gozdarstvo, prej tega sploh nisem vedela, in bilo mi je zanimivo«. Zaradi narave, predvsem lovstva, lovca sta njen oče in nono. No, pa osem let je hip-hop plesala.
Ko je zvedela, da bo v sklopu šole prišla na vrsto tudi motorna žaga, jo je bilo sprva strah, kako jo bo vžgala, kako bo z njo delala, potem pa je prišla ideja, da bi sestavili žensko ekipo za tekmovanja. In takoj poudari, da »tekmovanje ni isto kot delo v gozdu, je simulacija dela naravi«. Pravi, da ji ni težko delati, a v gozdu se osem ur ne vidi. In strah pred motorko se je preobrnil v obvladovanje.
Na tekmovanju imajo pet disciplin, menjava verige z obračanjem meča, sledijo kombinirani rez, precizni rez, zasek, to je podiranje drevesa, in kleščenje, slednje je najbolj zanimivo za gledalce, ki jim je jasno, za kaj gre, druge discipline so bolj specifične, ožje razumljive. In če gre pri delu v gozdu primarno za moč, gre na tekmovanju za natančnost. Odmisliti moraš okolico, pravi, »samo ti, motorka in hlod«.
Tudi v svetovnem merilu je šibkejšega spola z motorno žago radikalno manj, nastopilo je 123 tekmovalcev iz 28 držav, v Lillehammerju je bila enotna kategorija za ženske, moški so imeli tudi mladinsko, »bilo nas je trinajst žensk«. Svetovni prvak absolutno je postal Nemec, »pri pupah Švedinja«, Janez Meden, učitelj na postojnski gozdarski šoli, je v seštevku točk vseh disciplin osvojil tretje mesto, drugouvrščena v skupnem seštevku Ines pove, da je dobila »medaljo, pokal«, na kakšnem tekmovanju pade tudi motorka, odvisno od sponzorjev, tekmovanj pri nas ni dosti, poudari. Norveška je bila super izkušnja. Ines nima svoje motorke, ampak šolsko, ki pa je v Lillehammerju crknila, nastopila je s sposojeno.
Vadili so poleti ob sobotah, a imeli podlago s šolskega tekmovanja, ki je bilo marca v Avstriji, tako da je Ines v bistvu vadila od lanskega septembra.
Torej, v gozd po končani srednji šoli ne bo šla, čeprav bi tudi netekmovalno znala podreti drevo. Verjetno na fakulteto, mogoče na višja gozdarsko, morda v povsem drugo smer od zdajšnje. Ne nazadnje, »jaz sem s Krasa, tam nimamo pravega gozda, bolj grmičevje, ko sem prišla na to šolo, mi je bilo vse novo, drevesne vrste ...«. Je pripravnica v lovski družini, bistvena je »narava, greš, gledaš, poslušaš«.
Šola, kaj pravijo fantje – veliko jih gre po končanih treh letih na svoje, odprejo espe – na drobno pupo, ki tako obvlada motorko? »Si me privoščijo,« brez dvoma, hkrati pa ji privoščijo. Letos Ines čaka tudi vožnja s traktorjem, doma ga imajo, a bolj za vinogradništvo.
Kam pa bo najstnica zavila, se še ne ve. Odločila se bo zadnji hip. Do zdaj je ta metoda vžgala. Kot motorka.
Dijakinja četrega letnika Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna pravi, da jo je odziv javnosti na njen uspeh zelo presenetil. Verjetno ob uveljavljenem predsodku, češ ženska, dekle, pa motorka. A drži, da je na šoli vsega skupaj sedem deklet, absolutna manjšina. Ines obiskuje štiriletni program, za gozdarsko tehnico, triletni, pravi, je za gozdarja: »Kot gozdar lahko sekaš v gozdu in s traktorjem odvažaš les.« Kot gozdarski tehnik lahko denimo postaneš gozdarski gojitelj, odkupovalec lesa. Če bi sama želela, čeprav je njen program leto daljši, kvalifikacije za sekača in traktorista, sekačico in traktoristko, bi imela dodatno izobraževanje.
Medtem ko imajo v triletnem programu pol leta prakse dela v gozdu, »imamo mi teden na letnik«. Velika razlika in dejstvo, da so vsa dekleta v štiriletnem programu. No, letos jih čakajo trije tedni prakse. Medtem ko programski triletniki dobijo motorko v prvem letniku, »jo mi šele v tretjem«.
Dolgo je bila prepričana, da bo šla na srednjo vzgojiteljsko šolo, pa ji prva srečanja s programom niso bila povšeči, nato »ugotovim, da obstaja gozdarstvo, prej tega sploh nisem vedela, in bilo mi je zanimivo«. Zaradi narave, predvsem lovstva, lovca sta njen oče in nono. No, pa osem let je hip-hop plesala.
Ko je zvedela, da bo v sklopu šole prišla na vrsto tudi motorna žaga, jo je bilo sprva strah, kako jo bo vžgala, kako bo z njo delala, potem pa je prišla ideja, da bi sestavili žensko ekipo za tekmovanja. In takoj poudari, da »tekmovanje ni isto kot delo v gozdu, je simulacija dela naravi«. Pravi, da ji ni težko delati, a v gozdu se osem ur ne vidi. In strah pred motorko se je preobrnil v obvladovanje.
Ni ji težko delati, a v gozdu se osem ur ne vidi.
Pet nalog
Ni ji težko delati, a v gozdu se osem ur ne vidi.
Na tekmovanju imajo pet disciplin, menjava verige z obračanjem meča, sledijo kombinirani rez, precizni rez, zasek, to je podiranje drevesa, in kleščenje, slednje je najbolj zanimivo za gledalce, ki jim je jasno, za kaj gre, druge discipline so bolj specifične, ožje razumljive. In če gre pri delu v gozdu primarno za moč, gre na tekmovanju za natančnost. Odmisliti moraš okolico, pravi, »samo ti, motorka in hlod«.
Kleščenje, atraktivno, zahtevno FOTO: Marta Krejan Čokl
Tudi v svetovnem merilu je šibkejšega spola z motorno žago radikalno manj, nastopilo je 123 tekmovalcev iz 28 držav, v Lillehammerju je bila enotna kategorija za ženske, moški so imeli tudi mladinsko, »bilo nas je trinajst žensk«. Svetovni prvak absolutno je postal Nemec, »pri pupah Švedinja«, Janez Meden, učitelj na postojnski gozdarski šoli, je v seštevku točk vseh disciplin osvojil tretje mesto, drugouvrščena v skupnem seštevku Ines pove, da je dobila »medaljo, pokal«, na kakšnem tekmovanju pade tudi motorka, odvisno od sponzorjev, tekmovanj pri nas ni dosti, poudari. Norveška je bila super izkušnja. Ines nima svoje motorke, ampak šolsko, ki pa je v Lillehammerju crknila, nastopila je s sposojeno.
Vadili so poleti ob sobotah, a imeli podlago s šolskega tekmovanja, ki je bilo marca v Avstriji, tako da je Ines v bistvu vadila od lanskega septembra.
Torej, v gozd po končani srednji šoli ne bo šla, čeprav bi tudi netekmovalno znala podreti drevo. Verjetno na fakulteto, mogoče na višja gozdarsko, morda v povsem drugo smer od zdajšnje. Ne nazadnje, »jaz sem s Krasa, tam nimamo pravega gozda, bolj grmičevje, ko sem prišla na to šolo, mi je bilo vse novo, drevesne vrste ...«. Je pripravnica v lovski družini, bistvena je »narava, greš, gledaš, poslušaš«.
Ines ob svojem naravnem tekmecu FOTO: Grega Kališnik
Šola, kaj pravijo fantje – veliko jih gre po končanih treh letih na svoje, odprejo espe – na drobno pupo, ki tako obvlada motorko? »Si me privoščijo,« brez dvoma, hkrati pa ji privoščijo. Letos Ines čaka tudi vožnja s traktorjem, doma ga imajo, a bolj za vinogradništvo.
Kam pa bo najstnica zavila, se še ne ve. Odločila se bo zadnji hip. Do zdaj je ta metoda vžgala. Kot motorka.
