»Solze, ki jih je treba izjokati«

»Malo sem utrujena, sinoči smo se imeli zelo lepo,« pove hrvaška režiserka Dana Budisavljević v kavarni Kinodvora. »Zelo lepo« pomeni nabito polno dvorano, ki je slovensko premiero njenega filma Dnevnik Diane Budisavljević pospremila s stoječimi ovacijami, menda prvič v zgodovini Kinodvora. Sledil je pogovor z ustvarjalci in vse, kar sodi zraven, vendar utrujenosti pri njej ni zaznati. Čeprav je v zadnjih mesecih opravila na desetine podobnih intervjujev, iz nje še vedno veje ogorčenje nad načinom, kako njena domovina obravnava ustaštvo. In zadovoljstvo, da si je njen film od oktobra do danes ogledalo več kot 60.000 ljudi, kar priča, da se stvari spreminjajo na bolje. Njen prvi celovečerec je (pre)dolgo zamolčana zgodba o ženski herojki, ki je med drugo svetovno vojno izvedela, da ...