Sporna priljubljenost elektrike
Kako se bomo ogrevali?
Odpri galerijo
Kilogram lesa nam da pri ničodstotni vlažnosti 5 kilovatnih ur energije, a to je odvisno tudi od vrste lesa.
Foto Shutterstock
Nizke temperature v zadnjem tednu septembra, podobno je bilo tudi lani, so nas iz poletja prestavile neposredno v kurilno sezono. Energetika Celje je bila prva, ki je že v četrtek začela ogrevalno sezono. Poleg 17 tisoč Celjanov je na daljinsko ogrevanje priključenih še 300 tisoč drugih državljanov oziroma 16 odstotkov vseh. Vsi drugi morajo sami poskrbeti za toplo zimo; in kot kaže, se bo skoraj četrtina še naprej ogrevala z lesom.
Uradno se ogrevalna sezona za daljinske sisteme ogrevanja začne, ko temperature tri dni zapored ob 22. uri padejo pod 12 stopinj. Za premislek o tem, kako se bomo ogrevali letos, je sicer že pozno, podatki pa kažejo, da se zadnja leta povečuje prav delež daljinskega ogrevanja. V minuli sezoni se je v gospodinjstvih povečal za štiri odstotke.
Povečal se je, presenetljivo, kar za tri odstotke, kaže Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (Reus), tudi delež gospodinjstev, ki se ogrevajo z električno energijo. Del tega povečanja gre verjetno neposredno pripisati širjenju ogrevanja s paneli, ki oddajajo infrardeče sevanje ter ogrevajo predmete in ljudi v prostoru. Delež električnih sevalnih panelov se je v zadnjih dveh letih povečal za kar sedem odstotnih točk, najbolj v enostanovanjskih hišah.
Njihova prednost pred drugimi načini ogrevanja je namreč nizka cena naložbe, poleg tega ne potrebujejo vzdrževanja, menda pa, tako proizvajalci, prihranijo kar od 30 do 50 odstotkov energije, potrebne za ogrevanje. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da se utegnejo cene električne energije kmalu spremeniti – in to navzgor. Njena raba se v povprečju vsako leto poveča za približno tri odstotke, nihče pa ne ve, kaj se bo zgodilo, ko bo začela množično poganjati tudi naše avtomobile.
Ogrevanje z elektriko je tudi sicer še vedno ena najdražjih rešitev, ki je strokovnjaki načeloma ne priporočajo – razen če gre za toplotno črpalko, pri kateri je elektrika potrebna le za obratovanje kompresorja, ki prevaja toploto iz okolice na vodo za ogrevanje. Velika prednost toplotne črpalke pred drugimi ogrevalnimi viri je, da obratuje z najnižjimi stroški, saj porabi v povprečju le tretjino elektrike, kolikor bi je na splošno draga električna ogrevala. A ogrevalnih sistemov ne smemo opazovati ločeno od stavb, ki jih ogrevajo. Vse je odvisno od tega, kako energetsko potratna je naša hiša, opozarja dr. Uroš Stritih s katedre za toplotno in okoljsko tehniko na ljubljanski fakulteti za strojništvo.
Vodja laboratorija za ogrevalno, sanitarno, solarno tehniko in klimatizacijo v pogovoru o ogrevanju nikoli ne izpusti faktorja izolativnosti objekta, ki ga želimo ogreti. Toplotne izgube hiš so danes, pravi, ob ustreznem 10- do 15-centimetrskem izolacijskem sloju lahko tudi za polovico manjše kot včasih. In dobra, sicer že nekaj mesecev stara novica je, tako rezultati Reus, da se izolacija stanovanjskih stavb v Sloveniji postopoma izboljšuje. Raziskava na vzorcu približno 1000 anketiranih gospodinjstev kaže, da se je kar dobra tretjina oziroma 37 odstotkov teh v zadnjih dveh letih lotila dodatne izolacije fasade, s čimer se je delež anketiranih gospodinjstev, ki nimajo izolirane fasade, zmanjšal za sedem odstotkov.
Toplotna črpalka je najbolj učinkovita pri sistemu nizkotemperaturnega, to je talnega, prevodnega ogrevanja. Ta učinkovito ogreva prostor tako, da oddaja temperaturo tlem, že pri temperaturi vode od 30 do 35 stopinj, medtem ko mora biti voda v radiatorjih segreta na kar 50 do 60 stopinj. Zato se ne gre čuditi, da je v minulih dveh letih za štiri odstotke naraslo število gospodinjstev, ki uporabljajo toplotno črpalko zrak-voda, črpalko voda-voda za dva odstotka in črpalko zemlja-voda za skoraj odstotek.
Strokovnjak k temu načinu ogrevanja priporoči, vsaj za tiste, ki gradijo novo oziroma prenavljajo staro stanovanje, še centralni prezračevalni sistem. Današnje hiše postajajo prav zaradi vse boljše izolativnosti sten in neprepustnosti okenskih okvirjev vse bolj nepredušne, zato se lahko na stenah, ki ne dihajo več, nabira kondenz, ki povzroča rast nezdrave in neprijetne plesni. Prezračevalni sistem s kanali v vseh bivalnih prostorih, skozi katere se porabljeni zrak zamenja s svežim, postaja tako vse bolj nujna stanovanjska infrastruktura. Čeprav naložba ni poceni, za enostanovanjsko hišo lahko stane, ocenjeno čez palec, okrog osem tisoč evrov, se lahko sčasoma povrne – in to s prihranki pri ogrevanju.
Srce prezračevalnega sistema je rekuperacijska naprava, v kateri topel izrabljen zrak, ki ga odvajamo iz stanovanja, odda svojo toploto hladnejšemu svežemu zraku, ki ga vsesavamo v notranjost. Tako lahko sveži zrak segrejemo kar do 80 odstotkov želene temperature, dodati moramo le še 20 odstotkov energije za ogrevanje. Edina stroška, poleg osnovne naložbe, sta elektrika za delovanje dveh ventilatorjev in občasna menjava filtrov. Poleg tega so ti prezračevalni sistemi lahko deloma speljani tudi pod zemljo, ki poleti pomaga pri hlajenju zraka in pozimi pri njegovem ogrevanju.
Ogrevalni sistemi, v katerih je osrednji medij zrak, so precej priljubljeni na drugi strani Atlantika, medtem ko smo v Evropi bolj naklonjeni vodnemu mediju, pravi Stritih, ki kot najboljši trend vidi zmanjševanje deleža gospodinjstev, ki se grejejo na drva. Teh je bilo kar za osem odstotkov manj kot leta 2015, medtem ko se je za sedem odstotkov zmanjšala tudi uporaba kotlov na trdna goriva.
Kljub temu zmanjšanju so bila v minuli sezoni glavni vir ogrevanja še naprej drva, saj se je z njimi ogrevalo kar 23 odstotkov gospodinjstev. Strokovnjaki takšnemu načinu ogrevanja načeloma ne nasprotujejo, kadar imamo lesno maso tako rekoč pred nosom. Vendar velja biti previden, pravi vodja katedre, tako pri nakupu polen kot lesnih peletov. Z lesom je treba lepo ravnati, da ostane suh in dober za kurjenje, sicer se lahko njegova kurilna učinkovitost poslabša celo za polovico. Glede kakovosti peletov pa Slovenija nima pravilnika, kakor ga ima denimo sosednja Avstrija, zato lahko vanje zmeljejo marsikaj, kar ne gori dobro.
Kar petina slovenskih gospodinjstev ni zadovoljnih s trenutnim načinom ogrevanja. Večina kot razlog navaja željo po zmanjšanju stroškov.
Marsikdo ne ve, da so poleg lesa pokvarljiva tudi tekoča naftna goriva, in sicer tista, ki vsebujejo določen delež biodizelskega goriva. To je, kot pove že ime, organskega izvora in se zato lahko pokvari, takšno pa gorilniku povzroča še več težav kot slab les.
S tekočimi gorivi se je lani ogrevalo 19 odstotkov gospodinjstev, 16 odstotkov prek daljinskega ogrevanja, devet odstotkov z zemeljskim plinom, šest odstotkov z energijo okolja (zrak, vodo ali zemljo), pet odstotkov za gretje uporablja električno energijo, 9,6 odstotka pa druge vire energije, kot so lesni peleti (4 odstotki), utekočinjen naftni plin (3 odstotki), lesni briketi (odstotek), lesni ostanki (0,2 odstotka), sončna energija (0,02 odstotka), lesni sekanci (0,2 odstotka) in drugi viri (1,2 odstotka). Mimogrede, kar 13 odstotkov anketiranih ni vedelo, kaj je njihov vir energije za ogrevanje.
Zanimivo je, da se je za pet odstotkov zmanjšalo število gospodinjstev, ki uporabljajo zemeljski plin – poraba kurilnega olja
je ostala na enaki ravni –, saj strokovnjaki poleg toplotnih črpalk priporočajo tudi plinske peči. Plin je namreč zelo čisto gorivo, poleg tega so zdaj na trgu tako imenovane kondenzacijske plinske peči, ki delujejo tako, da izkoriščajo latentno toploto dimnih plinov. Pri zgorevanju namreč nastajata ogljikov dioksid in vodna para, ki jo je mogoče utekočiniti v toplo vodo in iz nje pridobiti dodatno toploto. Tako je teoretično mogoče, da imajo sodobne kondenzacijske plinske peči celo več kot 100-odstotni izkoristek, pravi Uroš Stritih. Po statistiki nemškega združenja za industrijo (Haus-, Energie- und Umwelttechnik, BDH) so kondenzacijske plinske peči celo najbolje prodajani ogrevalni sistemi v Nemčiji.
Že omenjena raziskava Reus med drugim ugotavlja, da kar petina slovenskih gospodinjstev ni zadovoljnih s trenutnim načinom ogrevanja, večina kot razlog navaja željo po zmanjšanju stroškov. Menjava iztrošenih kurilnih naprav z novimi je zagotovo energetsko smiseln korak, tudi pri drugih virih toplote, ne le pri zemeljskem plinu, ki se v zadnjih letih ceni in bo glede na konkurenco med ponudniki verjetno tudi v prihodnje cenovno ugoden. Tudi pri drugih ogrevalnih napravah je namreč tehnologija v zadnjih dveh desetletjih tako napredovala, da omogočajo večje izkoristke energije, pravi Uroš Stritih, a znova opozarja, da je vsaka kurilna naprava zgodba zase, glede na to, kakšno hišo ogreva.
»Na ogrevalno napravo moramo gledati kot na celovit sistem, ki ga sestavljata kotel in razvodni sistem. Slednji so pri nas običajno dobro narejeni, zato je prvi korak pri menjavi sistema kurilna naprava, razen če ne gre za električne panele. Smiselno je, da je kurilna naprave vsaj toliko močna, da gorilnik z nenehnim delovanjem pri minus 13 stopinjah zunanje temperature zagotavlja približno na 20 stopinj ogreto stanovanje. Višjim zunanjim temperaturam se prilagaja tako, da zapira vir plamena ali ga celo občasno izklaplja.«
V tem primeru kurjenje z biomaso ni najbolj učinkovito, saj gorilnik zmanjšuje plamen tako, da avtomatika zapira dovod zraka, ko zmanjšamo zahtevano toploto, to pa pomeni slabše zgorevanje. Stritih zato predlaga, da se raje odločimo za popolno zgorevanje, pri katerem odvečno toploto odvajamo v dodaten, recimo 1000-litrski zalogovnik za toplo vodo: »Kotli in dimniki bodo zaradi popolnega zgorevanja bolj čisti, mi pa bomo imeli še na pretek tople vode.«
Uradno se ogrevalna sezona za daljinske sisteme ogrevanja začne, ko temperature tri dni zapored ob 22. uri padejo pod 12 stopinj. Za premislek o tem, kako se bomo ogrevali letos, je sicer že pozno, podatki pa kažejo, da se zadnja leta povečuje prav delež daljinskega ogrevanja. V minuli sezoni se je v gospodinjstvih povečal za štiri odstotke.
Zaželene toplotne črpalke
Povečal se je, presenetljivo, kar za tri odstotke, kaže Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (Reus), tudi delež gospodinjstev, ki se ogrevajo z električno energijo. Del tega povečanja gre verjetno neposredno pripisati širjenju ogrevanja s paneli, ki oddajajo infrardeče sevanje ter ogrevajo predmete in ljudi v prostoru. Delež električnih sevalnih panelov se je v zadnjih dveh letih povečal za kar sedem odstotnih točk, najbolj v enostanovanjskih hišah.
Njihova prednost pred drugimi načini ogrevanja je namreč nizka cena naložbe, poleg tega ne potrebujejo vzdrževanja, menda pa, tako proizvajalci, prihranijo kar od 30 do 50 odstotkov energije, potrebne za ogrevanje. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da se utegnejo cene električne energije kmalu spremeniti – in to navzgor. Njena raba se v povprečju vsako leto poveča za približno tri odstotke, nihče pa ne ve, kaj se bo zgodilo, ko bo začela množično poganjati tudi naše avtomobile.
Ogrevanje z elektriko je tudi sicer še vedno ena najdražjih rešitev, ki je strokovnjaki načeloma ne priporočajo – razen če gre za toplotno črpalko, pri kateri je elektrika potrebna le za obratovanje kompresorja, ki prevaja toploto iz okolice na vodo za ogrevanje. Velika prednost toplotne črpalke pred drugimi ogrevalnimi viri je, da obratuje z najnižjimi stroški, saj porabi v povprečju le tretjino elektrike, kolikor bi je na splošno draga električna ogrevala. A ogrevalnih sistemov ne smemo opazovati ločeno od stavb, ki jih ogrevajo. Vse je odvisno od tega, kako energetsko potratna je naša hiša, opozarja dr. Uroš Stritih s katedre za toplotno in okoljsko tehniko na ljubljanski fakulteti za strojništvo.
Vodja laboratorija za ogrevalno, sanitarno, solarno tehniko in klimatizacijo v pogovoru o ogrevanju nikoli ne izpusti faktorja izolativnosti objekta, ki ga želimo ogreti. Toplotne izgube hiš so danes, pravi, ob ustreznem 10- do 15-centimetrskem izolacijskem sloju lahko tudi za polovico manjše kot včasih. In dobra, sicer že nekaj mesecev stara novica je, tako rezultati Reus, da se izolacija stanovanjskih stavb v Sloveniji postopoma izboljšuje. Raziskava na vzorcu približno 1000 anketiranih gospodinjstev kaže, da se je kar dobra tretjina oziroma 37 odstotkov teh v zadnjih dveh letih lotila dodatne izolacije fasade, s čimer se je delež anketiranih gospodinjstev, ki nimajo izolirane fasade, zmanjšal za sedem odstotkov.
Toplotna črpalka je najbolj učinkovita pri sistemu nizkotemperaturnega, to je talnega, prevodnega ogrevanja. Ta učinkovito ogreva prostor tako, da oddaja temperaturo tlem, že pri temperaturi vode od 30 do 35 stopinj, medtem ko mora biti voda v radiatorjih segreta na kar 50 do 60 stopinj. Zato se ne gre čuditi, da je v minulih dveh letih za štiri odstotke naraslo število gospodinjstev, ki uporabljajo toplotno črpalko zrak-voda, črpalko voda-voda za dva odstotka in črpalko zemlja-voda za skoraj odstotek.
Učinkovito ogrevanje s prezračevanjem
Strokovnjak k temu načinu ogrevanja priporoči, vsaj za tiste, ki gradijo novo oziroma prenavljajo staro stanovanje, še centralni prezračevalni sistem. Današnje hiše postajajo prav zaradi vse boljše izolativnosti sten in neprepustnosti okenskih okvirjev vse bolj nepredušne, zato se lahko na stenah, ki ne dihajo več, nabira kondenz, ki povzroča rast nezdrave in neprijetne plesni. Prezračevalni sistem s kanali v vseh bivalnih prostorih, skozi katere se porabljeni zrak zamenja s svežim, postaja tako vse bolj nujna stanovanjska infrastruktura. Čeprav naložba ni poceni, za enostanovanjsko hišo lahko stane, ocenjeno čez palec, okrog osem tisoč evrov, se lahko sčasoma povrne – in to s prihranki pri ogrevanju.
Srce prezračevalnega sistema je rekuperacijska naprava, v kateri topel izrabljen zrak, ki ga odvajamo iz stanovanja, odda svojo toploto hladnejšemu svežemu zraku, ki ga vsesavamo v notranjost. Tako lahko sveži zrak segrejemo kar do 80 odstotkov želene temperature, dodati moramo le še 20 odstotkov energije za ogrevanje. Edina stroška, poleg osnovne naložbe, sta elektrika za delovanje dveh ventilatorjev in občasna menjava filtrov. Poleg tega so ti prezračevalni sistemi lahko deloma speljani tudi pod zemljo, ki poleti pomaga pri hlajenju zraka in pozimi pri njegovem ogrevanju.
Ogrevalni sistemi, v katerih je osrednji medij zrak, so precej priljubljeni na drugi strani Atlantika, medtem ko smo v Evropi bolj naklonjeni vodnemu mediju, pravi Stritih, ki kot najboljši trend vidi zmanjševanje deleža gospodinjstev, ki se grejejo na drva. Teh je bilo kar za osem odstotkov manj kot leta 2015, medtem ko se je za sedem odstotkov zmanjšala tudi uporaba kotlov na trdna goriva.
Kljub temu zmanjšanju so bila v minuli sezoni glavni vir ogrevanja še naprej drva, saj se je z njimi ogrevalo kar 23 odstotkov gospodinjstev. Strokovnjaki takšnemu načinu ogrevanja načeloma ne nasprotujejo, kadar imamo lesno maso tako rekoč pred nosom. Vendar velja biti previden, pravi vodja katedre, tako pri nakupu polen kot lesnih peletov. Z lesom je treba lepo ravnati, da ostane suh in dober za kurjenje, sicer se lahko njegova kurilna učinkovitost poslabša celo za polovico. Glede kakovosti peletov pa Slovenija nima pravilnika, kakor ga ima denimo sosednja Avstrija, zato lahko vanje zmeljejo marsikaj, kar ne gori dobro.
Kar petina slovenskih gospodinjstev ni zadovoljnih s trenutnim načinom ogrevanja. Večina kot razlog navaja željo po zmanjšanju stroškov.
Marsikdo ne ve, da so poleg lesa pokvarljiva tudi tekoča naftna goriva, in sicer tista, ki vsebujejo določen delež biodizelskega goriva. To je, kot pove že ime, organskega izvora in se zato lahko pokvari, takšno pa gorilniku povzroča še več težav kot slab les.
S tekočimi gorivi se je lani ogrevalo 19 odstotkov gospodinjstev, 16 odstotkov prek daljinskega ogrevanja, devet odstotkov z zemeljskim plinom, šest odstotkov z energijo okolja (zrak, vodo ali zemljo), pet odstotkov za gretje uporablja električno energijo, 9,6 odstotka pa druge vire energije, kot so lesni peleti (4 odstotki), utekočinjen naftni plin (3 odstotki), lesni briketi (odstotek), lesni ostanki (0,2 odstotka), sončna energija (0,02 odstotka), lesni sekanci (0,2 odstotka) in drugi viri (1,2 odstotka). Mimogrede, kar 13 odstotkov anketiranih ni vedelo, kaj je njihov vir energije za ogrevanje.
Drago dušenje plamenov lesa
Zanimivo je, da se je za pet odstotkov zmanjšalo število gospodinjstev, ki uporabljajo zemeljski plin – poraba kurilnega olja
je ostala na enaki ravni –, saj strokovnjaki poleg toplotnih črpalk priporočajo tudi plinske peči. Plin je namreč zelo čisto gorivo, poleg tega so zdaj na trgu tako imenovane kondenzacijske plinske peči, ki delujejo tako, da izkoriščajo latentno toploto dimnih plinov. Pri zgorevanju namreč nastajata ogljikov dioksid in vodna para, ki jo je mogoče utekočiniti v toplo vodo in iz nje pridobiti dodatno toploto. Tako je teoretično mogoče, da imajo sodobne kondenzacijske plinske peči celo več kot 100-odstotni izkoristek, pravi Uroš Stritih. Po statistiki nemškega združenja za industrijo (Haus-, Energie- und Umwelttechnik, BDH) so kondenzacijske plinske peči celo najbolje prodajani ogrevalni sistemi v Nemčiji.
Že omenjena raziskava Reus med drugim ugotavlja, da kar petina slovenskih gospodinjstev ni zadovoljnih s trenutnim načinom ogrevanja, večina kot razlog navaja željo po zmanjšanju stroškov. Menjava iztrošenih kurilnih naprav z novimi je zagotovo energetsko smiseln korak, tudi pri drugih virih toplote, ne le pri zemeljskem plinu, ki se v zadnjih letih ceni in bo glede na konkurenco med ponudniki verjetno tudi v prihodnje cenovno ugoden. Tudi pri drugih ogrevalnih napravah je namreč tehnologija v zadnjih dveh desetletjih tako napredovala, da omogočajo večje izkoristke energije, pravi Uroš Stritih, a znova opozarja, da je vsaka kurilna naprava zgodba zase, glede na to, kakšno hišo ogreva.
»Na ogrevalno napravo moramo gledati kot na celovit sistem, ki ga sestavljata kotel in razvodni sistem. Slednji so pri nas običajno dobro narejeni, zato je prvi korak pri menjavi sistema kurilna naprava, razen če ne gre za električne panele. Smiselno je, da je kurilna naprave vsaj toliko močna, da gorilnik z nenehnim delovanjem pri minus 13 stopinjah zunanje temperature zagotavlja približno na 20 stopinj ogreto stanovanje. Višjim zunanjim temperaturam se prilagaja tako, da zapira vir plamena ali ga celo občasno izklaplja.«
V tem primeru kurjenje z biomaso ni najbolj učinkovito, saj gorilnik zmanjšuje plamen tako, da avtomatika zapira dovod zraka, ko zmanjšamo zahtevano toploto, to pa pomeni slabše zgorevanje. Stritih zato predlaga, da se raje odločimo za popolno zgorevanje, pri katerem odvečno toploto odvajamo v dodaten, recimo 1000-litrski zalogovnik za toplo vodo: »Kotli in dimniki bodo zaradi popolnega zgorevanja bolj čisti, mi pa bomo imeli še na pretek tople vode.«
