V nadaljevanju preberite:
»Smo sredi največje krize v energetiki do zdaj, gre za preživetje. Nujne so sistemske rešitve,« je v pozivu vladi zapisal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka. Cena električne energije se je letos že podvojila, rastejo cene nafte in zemeljskega plina, kar pomeni, da se draži še vse drugo.
Visoke cene skrbijo podjetja, skrbijo pa seveda tudi prebivalce, ki lahko kmalu pričakujejo še višje zneske na položnicah. Pri njihovem plačilu že zdaj zamuja vsak deseti Slovenec.
Evropa se je znašla v primežu visokih cen energije in dejstvo, da pri tem ni osamljena, je slaba tolažba. Zaradi okrevanja gospodarstva po pandemiji je povpraševanje po energentih naraslo, cene pa so šle v nebo. Po podatkih Eurostata so se septembra cene elektrike na letni ravni povečale za 17 odstotkov.
Nekatere države članice Evropske unije so računale na konkretne ukrepe evropske komisije, v Bruslju pa so jim ponudili zgolj kup priporočil, kot so znižanje davčne stopnje za energijo v gospodinjstvih, oprostitev plačila dajatev za najranljivejše, znižanje stopnje DDV in odlog plačila položnic.
Nemci trenutno plačujejo najvišje cene bencina v zadnjih osmih letih, cena elektrike pa tam še nikoli ni bila tako visoka, kot je zdaj. V Franciji se podražitvam niso mogli izogniti, kljub temu da več kot 70 odstotkov elektrike proizvedejo sami. Njihova vlada je omejila cene zemeljskega plina, najbolj ranljiva gospodinjstva pa bodo dobila dodatno državno pomoč.
Italijanska vlada je gospodinjstvom subvencionirala položnice za elektriko, španska vlada pa je začasno znižala davek na dodano vrednost za energente.
Kaj se dogaja s cenami in zakaj, smo se pogovarjali s strokovnjakom za energetiko, dolgoletnim profesorjem na Fakulteti za strojništvo in ustanoviteljem Visoke šole za tehnologije in sisteme v Novem mestu, prof. dr. Petrom Novakom.
