Vsaka poštna znamka je svoja zgodba
Ustvarjalna pot Edija Berka traja že skoraj štiri desetletja. V tem času je postal eden vidnejših slovenskih oblikovalcev, ki se je poskusil in pustil sled na širšem področju vizualnih komunikacij, od oblikovanja poštnih znamk, koledarjev, revij, embalaže do najrazličnejših publikacij, knjig in seveda celostnih grafičnih podob.
Odpri galerijo
Monografija prinaša poglobljen pregled avtorjeve ustvarjalnosti. Foto arhiv avtorja
Skupek del oblikovalca Edija Berka od začetka osemdesetih let do danes lahko najdemo v izdaji treh knjig, naslovljenih Edi Berk 10.1, 10.2 in 10.3. Gre za obsežen izdelek založbe Krog, ki nam avtorjevo ustvarjalno dediščino predstavlja na več kot 1000 straneh, svoje pa so v uvodnikih primaknili tudi Vinko Möderndorfer, prof. Peter Skalar in prof. dr. Janez Bogataj. Zanimivo je, da so v njegovi družini pričakovali, da bo študiral gradbeništvo in prevzel očetovo podjetje v Mariboru. »Mene je zanimalo kreiranje in ne izvajanje tujih idej, zato sem se odločil za študij arhitekture v Ljubljani, kjer sem pozneje tudi ostal,« se spominja Berk.
Po koncu študija leta 1980 je nekaj časa ostal na fakulteti, po odsluženi vojaščini pa je začel delovati na področju arhitekture. »To so bili časi ekonomske krize v tedanji Jugi. Treba je bilo preživeti in iskati različne oblike nalog na svojem področju in grafično oblikovanje je bilo blizu. Toliko bolj, saj se je v prejšnjih letih na arhitekturi izvajal tudi program grafičnega oblikovanja, številni diplomanti starejših generacij so se preusmerili v grafično oblikovanje (Brumen, Košak, oba Skalarja, delno Suhadolc, Bertoncelj in drugi, mnogi tudi z mešanim delovanjem med strokami), saj oblikovalske fakultete v Sloveniji ni bilo.«
Sloviti Studio KROG je ustanovil 1. maja 1982 in se lotil dela, sprva je ustvaril nekaj manjših celostnih podob, leto zatem se je že prijavil na prva javna razpisa. »Za Perutnino Ptuj sem prejel častno priznanje zunaj konkurence, ker se nisem držal propozicij, da mora slikovni znak izhajati iz kratice PP (pepe se mi je zdelo neresno), pri drugem za Cankarjev dom pa je tajnica Cankarjevega doma založila moj natečajni projekt, tako da ga žirija sploh ni videla.« Istega leta je dva meseca prebil v ZDA, mesec dni v New Yorku, preostali čas pa na poti po celini. »V New Yorku sem redno obiskoval galerije, muzeje, umetnostne trgovine in še posebno knjigarne z oddelkom umetnosti. Tam sem našel dobro pašo.
Knjigarna Rizzoli je bila že takrat takšnega tipa, kot so ga desetletja pozneje začele uvajati naše knjigarne. V tej dobri paši je bilo mnogo knjig s področja grafičnega oblikovanja: knjige znakov, plakatov in drugega. Tam sem prvič naletel na knjigo založbe Kashiwashobo iz Tokia, Japonska, debela monografija, kakšne štiri centimetre, z znaki z vsega sveta in navedeno, iz katerih držav. Iz Slovenije nobenega. Na koncu knjige pa vabilo k sodelovanju s podatki, kam in kako kaj poslati. To me je spodbudilo, da sem po vrnitvi domov začel sodelovati pri teh pozivih, ki so bili vedno strokovno selekcionirani izbori za objave v knjigah. Omenjeno knjigo sem seveda kupil in še mnoge druge. Takrat na letalih še ni bilo omejitve glede kilaže prtljage.«
Prav knjige, ki jih je pripeljal iz ZDA so postale njegov potokaz, v njih je spoznal številne mojstre oblikovanja znakov in drugega, ki so postali njegovi vzorniki: Saul Bass, Herb Lubalin, Milton Glaser, Takenobu Igarashi, Ed Benguiat, Paul Rand, Kit Hinrics, Pentagram, Paula Scher, Stevan Heller, Massimo Vigneli, Seymour Chwast in še mnogi drugi. »Področje grafičnega oblikovanja me je privlačilo iz več razlogov. Po eni strani sem spoznal, da sem za to resnično talentiran in da me to področje hkrati tudi zelo veseli. Tudi zaradi tega, ker je od ideje do realizacije preteklo zelo malo časa glede na realizacije v arhitekturi, ki trajajo leta, takrat pa jih zaradi krize skoraj ni bilo. In tudi zaradi tega, kar si želi vsak mladi ustvarjalec, da se pojavi njegovo ime na izdelku, ki ga ljudje tudi vidijo, primejo v roke, preberejo in še kaj. Potrditev, da si, da obstajaš, ustvarjaš in seveda, ustvariš kreativno delo.«
Edi Berk je za svoja dela prejel številna priznanja in nagrade, med drugimi si je leta 1993 prislužil nagrado Prešernovega sklada, nedavno pa je v Cankarjevem domu za knjige prejel nagrado Društva oblikovalcev Slovenije za oblikovalski presežek 2019. Med tujimi nagradami velja omeniti zlato medaljo Creativity 30, ZDA, 2000, Gold Award, Graphis Logo Design 6, ZDA, 2004, in dvakrat 1. mesto ter enkrat 2. mesto za najboljšo knjigo na svetu – Best in the World, Gourmand World Cookbook Awards, 2014 in 2016. Eden največjih uspehov je prišel leta 2012, ko je prejel osebno povabilo iz Kitajske za sodelovanje v strokovni reviji Ingenuity s področja arhitekture, oblikovanja prostora, industrijskega in grafičnega oblikovanja.
Že med bežnim listanjem knjig, monografijo je izdal v samozaložbi, bralec spozna, da je bil s številnimi njegovimi stvaritvami že nevede soočen. Štiri desetletja je dolgo obdobje, zato so njegove podobe vtisnjene v kolektivno zavest številnih generacij. Iz osemdesetih let se spomnimo grafične podobe mladinskih delovnih akcij. Prav tako ga velja omeniti kot avtorja številnih poštnih znamk, pri Pošti Slovenije bi znali povedati, da jih je doslej med avtorji znamk oblikoval največ. »Vsaka poštna znamka je svoja zgodba. Ponovitev tem skoraj ni ali pa zelo redko.
Res je, da se novo leto in božič ponavljata vsako leto, pri njiju pa je problem ravno v tem – na isto temo najti nove rešitve, ki bodo zanimive in da ne bi bilo preveč podobnosti z že izvedenimi. Pri vsem tem pa gre za anonimne natečaje, na katerih je honoriran samo izbrani predlog. Vsako temo je seveda treba preštudirati: literatura, splet, knjižnice, NUK, muzeji. Kontakti s strokovnjaki, zbiranje slikovnega gradiva in potem likovni koncept ter realizacija,« pojasnjuje Berk. Med njegove najljubše teme sodijo serija znamenitih Slovencev (dr. France Prešeren, Rudolf Maister, Peter Kozler in dr. Božidar Lavrič) iz leta 1999, sicer pa se težko odloči, saj je oblikoval že 125 znamk. »Še več pa je tistih, ki jih žirija ni izbrala.«
Odmeven je tudi njegov prispevek vinskemu področju, saj ni zgolj ljubitelj vina, temveč tudi avtor številnih vinskih etiket. Poleg tega njegova ustvarjalnost ni omejena na Slovenijo. »Domača scena je ujeta v ozke okvire naše domovine in medsebojne interese. Kakor koli se preštejemo, nemški trg je 40-krat večji od našega, ameriški 170-krat, če štejemo še vplive na sosede, pa toliko več. Povezave obstajajo povsod, tudi drugje, le pri nas se to bolj čuti. Naš mali trg povzroča tudi slabše plačilo za opravljeno delo, slabše možnosti za celostni razvoj naloge z vsem, kar bi bilo treba narediti, da bi bila celostna podoba res to, kar ime obeta. Po začetnem zagonu se mnogim naročnikom ne da realizirati naloge do takšnega konca, kot bi moral biti.«
Poleg promocije monografije, ki je izšla v samozaložbi, se Berk trenutno ukvarja z oblikovanjem celostne podobe večjega sistema in natečajem za oblikovanje znamk. »Ob tem oblikujem deset naslovnic Bančnega vestnika na leto, skrbim za Vinski konvent sv. Urbana Ljubljana, kjer imamo tematske večere na izbrano vinsko in kulinarično temo, v mislih pa me vedno spremljata naš svečani sedež na Ljubljanskem gradu in grajski vinograd, katerega idejni pobudnik smo bili v konventu, sodelovali smo tudi pri realizaciji, s kolegom Andrejem Mlakarjem pa sva tudi soavtorja ureditve in projekta svečanega sedeža ter grajskega vinograda.« Berk ima v vinski industriji prav posebno mesto, ki si ga ni prislužil zgolj kot vrhunski poznavalec in ljubitelj vina, temveč tudi kot avtor številnih vinskih etiket.
Edi Berk Foto arhiv avtorja
Spogledovanje z oblikovanjem
Po koncu študija leta 1980 je nekaj časa ostal na fakulteti, po odsluženi vojaščini pa je začel delovati na področju arhitekture. »To so bili časi ekonomske krize v tedanji Jugi. Treba je bilo preživeti in iskati različne oblike nalog na svojem področju in grafično oblikovanje je bilo blizu. Toliko bolj, saj se je v prejšnjih letih na arhitekturi izvajal tudi program grafičnega oblikovanja, številni diplomanti starejših generacij so se preusmerili v grafično oblikovanje (Brumen, Košak, oba Skalarja, delno Suhadolc, Bertoncelj in drugi, mnogi tudi z mešanim delovanjem med strokami), saj oblikovalske fakultete v Sloveniji ni bilo.«
Znak Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Foto arhiv avtorja
Sloviti Studio KROG je ustanovil 1. maja 1982 in se lotil dela, sprva je ustvaril nekaj manjših celostnih podob, leto zatem se je že prijavil na prva javna razpisa. »Za Perutnino Ptuj sem prejel častno priznanje zunaj konkurence, ker se nisem držal propozicij, da mora slikovni znak izhajati iz kratice PP (pepe se mi je zdelo neresno), pri drugem za Cankarjev dom pa je tajnica Cankarjevega doma založila moj natečajni projekt, tako da ga žirija sploh ni videla.« Istega leta je dva meseca prebil v ZDA, mesec dni v New Yorku, preostali čas pa na poti po celini. »V New Yorku sem redno obiskoval galerije, muzeje, umetnostne trgovine in še posebno knjigarne z oddelkom umetnosti. Tam sem našel dobro pašo.
Knjigarna Rizzoli je bila že takrat takšnega tipa, kot so ga desetletja pozneje začele uvajati naše knjigarne. V tej dobri paši je bilo mnogo knjig s področja grafičnega oblikovanja: knjige znakov, plakatov in drugega. Tam sem prvič naletel na knjigo založbe Kashiwashobo iz Tokia, Japonska, debela monografija, kakšne štiri centimetre, z znaki z vsega sveta in navedeno, iz katerih držav. Iz Slovenije nobenega. Na koncu knjige pa vabilo k sodelovanju s podatki, kam in kako kaj poslati. To me je spodbudilo, da sem po vrnitvi domov začel sodelovati pri teh pozivih, ki so bili vedno strokovno selekcionirani izbori za objave v knjigah. Omenjeno knjigo sem seveda kupil in še mnoge druge. Takrat na letalih še ni bilo omejitve glede kilaže prtljage.«
Znamka ob obletnici Radia Študent. Foto arhiv avtorja
Prav knjige, ki jih je pripeljal iz ZDA so postale njegov potokaz, v njih je spoznal številne mojstre oblikovanja znakov in drugega, ki so postali njegovi vzorniki: Saul Bass, Herb Lubalin, Milton Glaser, Takenobu Igarashi, Ed Benguiat, Paul Rand, Kit Hinrics, Pentagram, Paula Scher, Stevan Heller, Massimo Vigneli, Seymour Chwast in še mnogi drugi. »Področje grafičnega oblikovanja me je privlačilo iz več razlogov. Po eni strani sem spoznal, da sem za to resnično talentiran in da me to področje hkrati tudi zelo veseli. Tudi zaradi tega, ker je od ideje do realizacije preteklo zelo malo časa glede na realizacije v arhitekturi, ki trajajo leta, takrat pa jih zaradi krize skoraj ni bilo. In tudi zaradi tega, kar si želi vsak mladi ustvarjalec, da se pojavi njegovo ime na izdelku, ki ga ljudje tudi vidijo, primejo v roke, preberejo in še kaj. Potrditev, da si, da obstajaš, ustvarjaš in seveda, ustvariš kreativno delo.«
Večkrat nagrajen doma in v tujini
Edi Berk je za svoja dela prejel številna priznanja in nagrade, med drugimi si je leta 1993 prislužil nagrado Prešernovega sklada, nedavno pa je v Cankarjevem domu za knjige prejel nagrado Društva oblikovalcev Slovenije za oblikovalski presežek 2019. Med tujimi nagradami velja omeniti zlato medaljo Creativity 30, ZDA, 2000, Gold Award, Graphis Logo Design 6, ZDA, 2004, in dvakrat 1. mesto ter enkrat 2. mesto za najboljšo knjigo na svetu – Best in the World, Gourmand World Cookbook Awards, 2014 in 2016. Eden največjih uspehov je prišel leta 2012, ko je prejel osebno povabilo iz Kitajske za sodelovanje v strokovni reviji Ingenuity s področja arhitekture, oblikovanja prostora, industrijskega in grafičnega oblikovanja.
Praznične znamke so vedno znova izziv. Foto arhiv avtorja
Že med bežnim listanjem knjig, monografijo je izdal v samozaložbi, bralec spozna, da je bil s številnimi njegovimi stvaritvami že nevede soočen. Štiri desetletja je dolgo obdobje, zato so njegove podobe vtisnjene v kolektivno zavest številnih generacij. Iz osemdesetih let se spomnimo grafične podobe mladinskih delovnih akcij. Prav tako ga velja omeniti kot avtorja številnih poštnih znamk, pri Pošti Slovenije bi znali povedati, da jih je doslej med avtorji znamk oblikoval največ. »Vsaka poštna znamka je svoja zgodba. Ponovitev tem skoraj ni ali pa zelo redko.
Res je, da se novo leto in božič ponavljata vsako leto, pri njiju pa je problem ravno v tem – na isto temo najti nove rešitve, ki bodo zanimive in da ne bi bilo preveč podobnosti z že izvedenimi. Pri vsem tem pa gre za anonimne natečaje, na katerih je honoriran samo izbrani predlog. Vsako temo je seveda treba preštudirati: literatura, splet, knjižnice, NUK, muzeji. Kontakti s strokovnjaki, zbiranje slikovnega gradiva in potem likovni koncept ter realizacija,« pojasnjuje Berk. Med njegove najljubše teme sodijo serija znamenitih Slovencev (dr. France Prešeren, Rudolf Maister, Peter Kozler in dr. Božidar Lavrič) iz leta 1999, sicer pa se težko odloči, saj je oblikoval že 125 znamk. »Še več pa je tistih, ki jih žirija ni izbrala.«
Vinoljub in avtor etiket
Odmeven je tudi njegov prispevek vinskemu področju, saj ni zgolj ljubitelj vina, temveč tudi avtor številnih vinskih etiket. Poleg tega njegova ustvarjalnost ni omejena na Slovenijo. »Domača scena je ujeta v ozke okvire naše domovine in medsebojne interese. Kakor koli se preštejemo, nemški trg je 40-krat večji od našega, ameriški 170-krat, če štejemo še vplive na sosede, pa toliko več. Povezave obstajajo povsod, tudi drugje, le pri nas se to bolj čuti. Naš mali trg povzroča tudi slabše plačilo za opravljeno delo, slabše možnosti za celostni razvoj naloge z vsem, kar bi bilo treba narediti, da bi bila celostna podoba res to, kar ime obeta. Po začetnem zagonu se mnogim naročnikom ne da realizirati naloge do takšnega konca, kot bi moral biti.«
Berk je cenjen ustvarjalec vinskih etiket. Foto arhiv avtorja
Poleg promocije monografije, ki je izšla v samozaložbi, se Berk trenutno ukvarja z oblikovanjem celostne podobe večjega sistema in natečajem za oblikovanje znamk. »Ob tem oblikujem deset naslovnic Bančnega vestnika na leto, skrbim za Vinski konvent sv. Urbana Ljubljana, kjer imamo tematske večere na izbrano vinsko in kulinarično temo, v mislih pa me vedno spremljata naš svečani sedež na Ljubljanskem gradu in grajski vinograd, katerega idejni pobudnik smo bili v konventu, sodelovali smo tudi pri realizaciji, s kolegom Andrejem Mlakarjem pa sva tudi soavtorja ureditve in projekta svečanega sedeža ter grajskega vinograda.« Berk ima v vinski industriji prav posebno mesto, ki si ga ni prislužil zgolj kot vrhunski poznavalec in ljubitelj vina, temveč tudi kot avtor številnih vinskih etiket.
