»Dobro jutro. Ali lahko danes plačamo 45.000 evrov?«
Policija opozarja, naj bodo družbe previdne pri sporočilih, v katerih jih domnevno direktor prosi za nakazilo večjih vsot denarja.
Odpri galerijo
Previdnost pri odpiranju elektronske pošte ni nikoli odveč. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Občasno so finančne družbe in organizacije še vedno tarče spletnih goljufov, ki izvršujejo tako imenovane »direktorske prevare«. Goljufi v imenu direktorja ali druge odgovorne osebe pošljejo elektronsko sporočilo oziroma navodila za nakazilo od 10.000 do 40.000 evrov na transakcijski račun v tujini. Sporočila običajno naslovijo na računovodstva družb, kjer naj bodo še posebej pozorni, svetujejo na Policijski upravi Kranj, kjer so se včeraj srečali s poskusom goljufije, ko so se nepridipravi usmerili v izobraževalno ustanovo.
Tiskovni predstavnik kranjske policije Bojan Kos je opisal, da so najprej ustvarili lažen elektronski naslov s podatki odgovorne osebe in računovodkinji poslali sporočilo z vsebino: »Dobro jutro. Ali lahko danes plačamo 45.000 evrov? LP, ime in priimek odgovorne osebe.« Računovodkinja je preverila evidenčne vknjižbe in odgovorila na sporočilo, ker se ji »matematika« ne izide ter pošiljatelja vprašala, ali so zapisane resnične želje. »Da,« se je glasil odgovor. »Obravnavajo kot nujno. Prosim Plačaj zdaj. Poslal bom dokumentacijo kasneje,« je nadaljeval goljuf in pridal vse podatke o podjetju – prejemnik, naslov, številke računov, sklic, znesek in komentar: »Prosim, pošljite plačila potrditev slip. LP, ime in priimek odgovorne osebe.«
A računovodkinja je pred plačilom še poklicala odgovorno osebo, takrat pa so ugotovili, kaj se pravzaprav dogaja. Vsa komunikacija je potekala v slovenskem jeziku, je dodal Kos.
Družbe in organizacije policija opozarja, naj bodo pozorne na elektronska sporočila, še posebno tista, ki naročajo takojšnja plačila v tujino ali osebam, s katerimi do takrat niso sodelovali.
Ob prejetju sumljivega elektronskega sporočila o nakazilu denarja svetujejo:
– preverite elektronski naslov pošiljatelja, ki je običajno podoben direktorjevemu;
– preverite IP-naslov pošiljatelja – pri ogledu zaglavja (t. i. header) elektronske pošte je običajno razvidno, da je IP iz tujine;
– preverite pristnost vsebine elektronske pošte pri odgovornih osebah;
– preverite, ali je sploh podlaga za tovrstno nakazilo pri odgovornih osebah.
Če vendarle pride do tovrstne goljufive transakcije, predlagajo, da:
– o tem takoj obvestite banko, s katero poslujete;
– zadevo prijavite na najbližji policijski postaji.
Kriminalistična preiskava v tovrstnih primerih poteka v smeri preiskovanja sumov storitve kaznivega dejanja goljufije in zlorabe osebnih podatkov.
Tiskovni predstavnik kranjske policije Bojan Kos je opisal, da so najprej ustvarili lažen elektronski naslov s podatki odgovorne osebe in računovodkinji poslali sporočilo z vsebino: »Dobro jutro. Ali lahko danes plačamo 45.000 evrov? LP, ime in priimek odgovorne osebe.« Računovodkinja je preverila evidenčne vknjižbe in odgovorila na sporočilo, ker se ji »matematika« ne izide ter pošiljatelja vprašala, ali so zapisane resnične želje. »Da,« se je glasil odgovor. »Obravnavajo kot nujno. Prosim Plačaj zdaj. Poslal bom dokumentacijo kasneje,« je nadaljeval goljuf in pridal vse podatke o podjetju – prejemnik, naslov, številke računov, sklic, znesek in komentar: »Prosim, pošljite plačila potrditev slip. LP, ime in priimek odgovorne osebe.«
A računovodkinja je pred plačilom še poklicala odgovorno osebo, takrat pa so ugotovili, kaj se pravzaprav dogaja. Vsa komunikacija je potekala v slovenskem jeziku, je dodal Kos.
Družbe in organizacije policija opozarja, naj bodo pozorne na elektronska sporočila, še posebno tista, ki naročajo takojšnja plačila v tujino ali osebam, s katerimi do takrat niso sodelovali.
Ob prejetju sumljivega elektronskega sporočila o nakazilu denarja svetujejo:
– preverite elektronski naslov pošiljatelja, ki je običajno podoben direktorjevemu;
– preverite IP-naslov pošiljatelja – pri ogledu zaglavja (t. i. header) elektronske pošte je običajno razvidno, da je IP iz tujine;
– preverite pristnost vsebine elektronske pošte pri odgovornih osebah;
– preverite, ali je sploh podlaga za tovrstno nakazilo pri odgovornih osebah.
Če vendarle pride do tovrstne goljufive transakcije, predlagajo, da:
– o tem takoj obvestite banko, s katero poslujete;
– zadevo prijavite na najbližji policijski postaji.
Kriminalistična preiskava v tovrstnih primerih poteka v smeri preiskovanja sumov storitve kaznivega dejanja goljufije in zlorabe osebnih podatkov.
