Mervan Šljivar obsojen na 30 let zapora
Leta 2014 je bil v lokalu Gold v Ostrožcu pri Cazinu umorjen Nedžad Kličić.
Odpri galerijo
Mervan Šljivar je mirno sprejel kazen 30 let zapora. FOTO: Igor Mali
Ljubljana – Mervan Šljivar iz Dola pri Ljubljani je kriv, da je iz brezobzirnega maščevanja umoril Nedžada Kličića. Žrtvin oče Zaim Kličić je bil po današnji razglasitvi sodbe slišati zadovoljen. »Trideset let zapora je primerna kazen, toda če vprašate mene, jaz bi mu glavo odsekal.«
Za starša pokojnega ni bilo dvoma, da je ravno Šljivar v noči na 14. september 2014 v lokalu Gold v Ostrožcu pri Cazinu v Bosni in Hercegovini umoril njunega sina. Umor pa je bil v Bosni zelo odmeven, saj so umorjenega poznali skoraj vsi. Z vzdevkoma Krajiški ali Cazinski Rambo je bil znan po tem, da je na spletni strani youtube pod naslovom Born for action (Rojen za akcijo) razkazoval svojo spretnost z orožjem.
»Točno vemo, kdo je krivec. Ta 'heroj' je bil glavni organizator,« je Zaim Kličić v zaključnih besedah pogledal proti Šljivarju. »Kriminalec!« Mati pa je Šlivarja napadla kar pred eno od dvoran v ljubljanski sodni palači. »Morilec!« je po hodniku odmeval njen krik.
Slovenski tožilci so od bosanskih prevzeli pregon proti Šljivarju. V obtožbi so ga predstavili kot glavnega akterja v primeru krvavega dogodka v Ostrožcu, ko naj bi Haris Gredelj, Sabahudin Ikeljić, Dragan Pavlović in Mehmed Rekić skupaj z njim oboroženi in zamaskirani vstopili v Gold. Kličić je sam sedel v loži, Šljivar pa je stopil k njemu, ga s pištolo pretepel, nato pa umoril s strelom v glavo. Dejanje naj bi storil iz maščevanja, ker naj bi mu Kličić dolgoval denar ter ga še prijavil policistom, da naj bi nekomu naročil na njegovo hišo vreči eksplozivno napravo.
Po umoru je Šljivar odšel v Slovenijo in postal nedosegljiv bosanski roki pravice, preostalim grešnikom pa so sodili v Bihaću, kjer so svojo vpletenost v dogajanje v Goldu priznali in kot morilca vsi po vrsti obremenjevali Šljivarja. Eden od njih je, denimo, povedal tako: »Šljivar je takoj odšel proti šanku in tam zavil na levo, potem pa sem že zaslišal vpitje in strel ter klic 'tecite'. Vsi smo začeli bežati, med bežanjem pa sem slišal Šljivarja reči 'Ubil sem ga, Alaha mi'.«
Obsojeni so bili: Pavlović na dve leti in osem mesecev zapora. Gredelj na šest let in dva meseca, Rekić na šest let in pol, Ikeljić pa na pet let zapora.
Šljivarja pa so tožilci posadili na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča. »Danes pred vami stoji nedolžen človek. Tožilstvo proti meni nima dokazov, razen izjav nekih oseb, ki so jih v tem postopku zaslišali v Bosni, ko mene ni bilo zraven in se nisem mogel braniti. Predvidevam, da so se želele na tak način zgolj razbremeniti oziroma si zagotoviti nižjo kazen,« je povedal v zagovoru.
Četverica v Bosni obsojenih, ki so ga v tamkajšnjem postopku torej obremenjevali, pa so na ljubljanskem sojenju zaslišani kot priče obrnili ploščo. »Ne spomnim se. Ničesar ne želim povedati. Psihično sem nestabilen. Bilo je pod prisilo policije bosanskega kantona, ki mi je grozila verbalno in fizično. Zaradi lastne varnosti in varnosti moje družine več ne morem reči,« so iz njihovih ust deževale besede, ko za umor Ramba niso več krivili Šljivarja.
Za tožilko Dragico Abrahamsberg pa tudi ob koncu dokaznega postopka ni bilo dvoma. »Obsodite ga na 30 let zapora, olajševalnih okoliščin zanj ni,« je nagovorila kazensko sodnico Vesno Podjed. Nasprotno pa obramba, Šljivarjeva odvetnika Blaž Kovačič Mlinar in Tea Mlinar Kovačič, ki sta jo prepričevala: »Ni dokazov, zato predlagava oprostilno sodbo.« Šljivarjeve zadnje besede pred sodničino odločitvijo so bile: »S tem kaznivim dejanjem nimam absolutno ničesar«.
Sodnica torej meni, da je dokazov o krivdi dovolj in pripominja, da tudi nje niso prepričali neprepričljivi pomagači pri umoru, ko so torej govorili, »da so ubogi, travmatizirani in so se izgovarjali na izgubo spomina. Nobeden pa ni navedel niti enega razloga, zakaj so v tem postopku izpovedovali drugače kot v Bosni. Olajševalnih okoliščin ni, kazen pa je skladna s sodno prakso v primeru najhujših kaznivih dejanj,« je zaključila Podjedova. Šljivarja je obsodila na 30 let zapora, če bi mu sodili v Bosni, bi mu pretilo 40.
Sodbo je sprejel mirno. Preden so ga odvedli v pripor na Povšetovo, kjer bo ostal do pravnomočnosti sodbe, pa je zagovornica že napovedala, da se bodo pritožili.
S pritožbo na višjo sodno inštanco ima sicer Mervan Šljivar že izkušnjo in takrat se je zanj razpletla ugodno. Ravno na okrožnem kazenskem sodišču v Ljubljani so mu sodili, da je leta 2016 na Fužinah streljal na Fadila Ferhatovića in zagrešil poskus uboja. Najprej je bil obsojen na šest let zapora, po razveljavitvi sodbe je bil na okrožnem sodišču oproščen, višji sodniki pa so pred nekaj meseci zanj potrdili oprostilno sodbo.
Za starša pokojnega ni bilo dvoma, da je ravno Šljivar v noči na 14. september 2014 v lokalu Gold v Ostrožcu pri Cazinu v Bosni in Hercegovini umoril njunega sina. Umor pa je bil v Bosni zelo odmeven, saj so umorjenega poznali skoraj vsi. Z vzdevkoma Krajiški ali Cazinski Rambo je bil znan po tem, da je na spletni strani youtube pod naslovom Born for action (Rojen za akcijo) razkazoval svojo spretnost z orožjem.
»Točno vemo, kdo je krivec. Ta 'heroj' je bil glavni organizator,« je Zaim Kličić v zaključnih besedah pogledal proti Šljivarju. »Kriminalec!« Mati pa je Šlivarja napadla kar pred eno od dvoran v ljubljanski sodni palači. »Morilec!« je po hodniku odmeval njen krik.
Za Ramba usoden en strel
Slovenski tožilci so od bosanskih prevzeli pregon proti Šljivarju. V obtožbi so ga predstavili kot glavnega akterja v primeru krvavega dogodka v Ostrožcu, ko naj bi Haris Gredelj, Sabahudin Ikeljić, Dragan Pavlović in Mehmed Rekić skupaj z njim oboroženi in zamaskirani vstopili v Gold. Kličić je sam sedel v loži, Šljivar pa je stopil k njemu, ga s pištolo pretepel, nato pa umoril s strelom v glavo. Dejanje naj bi storil iz maščevanja, ker naj bi mu Kličić dolgoval denar ter ga še prijavil policistom, da naj bi nekomu naročil na njegovo hišo vreči eksplozivno napravo.
Po umoru je Šljivar odšel v Slovenijo in postal nedosegljiv bosanski roki pravice, preostalim grešnikom pa so sodili v Bihaću, kjer so svojo vpletenost v dogajanje v Goldu priznali in kot morilca vsi po vrsti obremenjevali Šljivarja. Eden od njih je, denimo, povedal tako: »Šljivar je takoj odšel proti šanku in tam zavil na levo, potem pa sem že zaslišal vpitje in strel ter klic 'tecite'. Vsi smo začeli bežati, med bežanjem pa sem slišal Šljivarja reči 'Ubil sem ga, Alaha mi'.«
Obsojeni so bili: Pavlović na dve leti in osem mesecev zapora. Gredelj na šest let in dva meseca, Rekić na šest let in pol, Ikeljić pa na pet let zapora.
Šljivarja pa so tožilci posadili na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča. »Danes pred vami stoji nedolžen človek. Tožilstvo proti meni nima dokazov, razen izjav nekih oseb, ki so jih v tem postopku zaslišali v Bosni, ko mene ni bilo zraven in se nisem mogel braniti. Predvidevam, da so se želele na tak način zgolj razbremeniti oziroma si zagotoviti nižjo kazen,« je povedal v zagovoru.
Zaim Kličić, oče pokojnega, je bil s sodbo zadovoljen. FOTO: Igor Mali
Obsojeni obrnili ploščo
Četverica v Bosni obsojenih, ki so ga v tamkajšnjem postopku torej obremenjevali, pa so na ljubljanskem sojenju zaslišani kot priče obrnili ploščo. »Ne spomnim se. Ničesar ne želim povedati. Psihično sem nestabilen. Bilo je pod prisilo policije bosanskega kantona, ki mi je grozila verbalno in fizično. Zaradi lastne varnosti in varnosti moje družine več ne morem reči,« so iz njihovih ust deževale besede, ko za umor Ramba niso več krivili Šljivarja.
Za tožilko Dragico Abrahamsberg pa tudi ob koncu dokaznega postopka ni bilo dvoma. »Obsodite ga na 30 let zapora, olajševalnih okoliščin zanj ni,« je nagovorila kazensko sodnico Vesno Podjed. Nasprotno pa obramba, Šljivarjeva odvetnika Blaž Kovačič Mlinar in Tea Mlinar Kovačič, ki sta jo prepričevala: »Ni dokazov, zato predlagava oprostilno sodbo.« Šljivarjeve zadnje besede pred sodničino odločitvijo so bile: »S tem kaznivim dejanjem nimam absolutno ničesar«.
- Domnevni morilec Mervan Šljivar je pobegnil v Slovenijo, pomagače so prijeli.
- Pajdaši so sprva obremenili Šljivarja, nato pa obrnili ploščo.
- Za slovensko sodišče ni dvoma, da je bil ravno obtoženi strelec.
Sodnica torej meni, da je dokazov o krivdi dovolj in pripominja, da tudi nje niso prepričali neprepričljivi pomagači pri umoru, ko so torej govorili, »da so ubogi, travmatizirani in so se izgovarjali na izgubo spomina. Nobeden pa ni navedel niti enega razloga, zakaj so v tem postopku izpovedovali drugače kot v Bosni. Olajševalnih okoliščin ni, kazen pa je skladna s sodno prakso v primeru najhujših kaznivih dejanj,« je zaključila Podjedova. Šljivarja je obsodila na 30 let zapora, če bi mu sodili v Bosni, bi mu pretilo 40.
Sodbo je sprejel mirno. Preden so ga odvedli v pripor na Povšetovo, kjer bo ostal do pravnomočnosti sodbe, pa je zagovornica že napovedala, da se bodo pritožili.
S pritožbo na višjo sodno inštanco ima sicer Mervan Šljivar že izkušnjo in takrat se je zanj razpletla ugodno. Ravno na okrožnem kazenskem sodišču v Ljubljani so mu sodili, da je leta 2016 na Fužinah streljal na Fadila Ferhatovića in zagrešil poskus uboja. Najprej je bil obsojen na šest let zapora, po razveljavitvi sodbe je bil na okrožnem sodišču oproščen, višji sodniki pa so pred nekaj meseci zanj potrdili oprostilno sodbo.
