Dogodek razumejo kot napad na celotno tožilstvo
Na hišo, v kateri živi državna tožilka, zaposlena na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru, je 25. februarja v zgodnjih jutranjih urah neznanec odvrgel tri steklenice z vnetljivo snovjo, tako imenovane molotovke, so sporočili z vrhovnega državnega tožilstva, kjer napad obsojajo.
Kot so navedli, je del vnetljive snovi odneslo na sosednjo hišo, zaradi česar se je vnel požar, ki ga je, v odsotnosti sosedov, uspelo pogasiti kar družini državne tožilke.
Kot kaže, je šlo za načrtovano in organizirano dejanje, ki je najverjetneje povezano z opravljanjem državnotožilske funkcije, so zapisali na vrhovnem državnem tožilstvu. »Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS nasilno dejanje napada na domovanje državne tožilke ostro obsojamo, še zlasti če je povezano z opravljanjem njenega poklicnega dela,« so zapisali.
Prav tako ostro zavračajo »poskuse kakršnih koli dejanj z namenom ustrahovanj, pri čemer je zavzemanje in skrb za varnost državnih tožilk in tožilcev temeljni pogoj za neodvisno in profesionalno opravljanje njihovega dela«.
Odziv vodje vrhovnega državnega tožilstva
Odzvala se je tudi vodja vrhovnega državnega tožilstva Mirjam Kline. Dejala je, da so bili o napadu obveščeni takoj v ponedeljek, 26. februarja. Obvestila jih je vodja Okrožnega državnega tožilstva v Kopru. Zdaj se s tem ukvarja policija.
»Na vrhovnem državnem tožilstvu nasilno dejanje nočnega napada na domovanje državne tožilke ostro obsojamo, še posebej če je to povezano z opravljanjem njenega poklica. Napad na domovanje državne tožilke razumemo kot poskus ustrahovanja in vplivanja na njeno delo. Hkrati pa je napad na državno tožilko tudi napad na celotno državno tožilsko organizacijo,« je poudarila Mirjam Kline.
Podčrtala je, da državni tožilci z izvajanjem kazenskega pregona storilcev kaznivih dejanj prispevajo k varnosti posameznikov in celotne skupnosti. »Pri izvajanju tega našega poslanstva ostajamo odločni. Hkrati pa pričakujemo, da je osnovni pogoj za to tudi varnost državnih tožilcev samih,« je povedala. Državno tožilstvo v konkretnem primeru sodeluje s policije z zaupanjem, da bo napad hitro raziskan in storilec prijet, je poudarila.
Ni nujno, da je napad povezan s tekočo zadevo
Vodja vrhovnega državnega tožilstva sicer še ni seznanjena z razlogi za napad, obstaja pa možnost, da so povezani s tožilkinim delom. »Z oškodovanko sme že osebno vzpostavila stik. Seveda se ne počuti dobro. Odločena pa je, da bo opravljala svojo funkcijo še naprej,« je povzela.
Kot se je izkazalo že v preteklosti, napadi na tožilce in sodnike niso nujno povezani z njihovim tekočim delom. »Sama tožilka o tem ni povedala ničesar takega, jo je pa veselilo, da smo se takoj odzvali in jo skušali zaščititi,« je navedla.
Tožilci ostajajo predani svojemu poslanstvu
Mirjam Kline je za Delo posebej dejala, da so besedni napadi in žaljive izjave na račun tožilcev in sodnikov pogosti, redkejši pa so fizični napadi. »So se pa taki napadi, ki so imeli za posledico bodisi poškodbe domovanja ali so bili v njih celo ranjeni naši kolegi, že dogajali,« je pojasnila. »Kljub temu ostajamo pri svojem delu in poslanstvu neomajni in odločni, pri čemer nas noben poskus ustrahovanja ali vplivanja, na naše odločitve od tega ne bo odvrnil,« je jasna.
Po njenih besedah ima lahko velik vpliv na zagotavljanje varnosti politika, ki mora tako na sodstvo kot na tožilstvo gledati kot na dva samostojna in neodvisna organa, ki opravljata svoje delo. »Ljudje morajo biti seznanjeni s tem, da moramo državni tožilci in sodniki opravljati delo po zakonu in po ustavi. Da bi pa to delo dobro opravljali, se moramo pri tem počutiti tudi varne,« je izpostavila. To varnost pa jim lahko zagotovi država tudi prek materialne neodvisnosti.
»Kadar koli se zgodi tak dogodek, se počutimo ranljivi, a je treba pred javnostjo poudariti, da kakršen koli poskus vplivanja in ustrahovanja ne bo imel učinka in bomo še naprej opravljali svoje delo kot smo ga do zdaj,« je sklenila.
Policija primer preiskuje
S koprske policijske uprave so potrdili, da preiskujejo omenjeno kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti in preverjajo okoliščine obstoja morebitnega kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. V obeh primerih gre za pregon storilca po uradni dolžnosti.
V dosedanji preiskavi so z ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, da je neznani storilec s ceste, ki poteka pod dvostanovanjsko hišo, proti objektu odvrgel dve steklenici, prirejeni za povzročitev požara, saj sta bili napolnjeni z bencinom.
Ena steklenica je zadela kovinsko ograjo balkona na prvem nadstropju večstanovanjske hiše (sosednji objekt), pri tem pa povzročila požar na oknu oškodovanca. Druga steklenica pa je pristala na vrtu stanovanjske hiše državne tožilke in ni povzročila požara ter premoženjske škode.
Po do sedaj zbranih obvestilih ni bilo potrjeno, da je dejanje storilca povezano z opravljanjem funkcije državne tožilke ali iz razloga maščevanja v povezavi z opravljanjem njenega dela. Intenzivna kriminalistična preiskava kaznivih dejanj sicer še poteka.
