NPU menda ovadil nekdanje vodstvo Perutnine Ptuj
Po neuradnih informacijah naj bi šlo za sporna ravnanja, povezana s prevzemom kranjskega Merkurja prek menedžerske družbe Merfin, v zgodbo pa je bilo menda vpleteno tudi vodstvo Perutnine Ptuj.
Odpri galerijo
FOTO: Mavric Pivk/Delo
Nacionalni preiskovalni urad je na specializirano državno tožilstvo podal kazensko ovadbo proti sedmim fizičnim osebam zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Po neuradnih informacijah naj bi šlo za sporne nakupe delnic, povezane s prevzemom kranjskega Merkurja prek menedžerske družbe Merfin, v zgodbo pa je bilo vpleteno tudi nekdanje vodstvo Perutnine Ptuj.
Na policiji nam konkretnih imen podjetij in osumljenih zaradi varstva podatkov niso hoteli potrditi. Neuradno pa naj bi bil med ovadenimi tudi dolgoletni šef Perutnine Roman Glaser, sicer aktualni predsednik Štajerske gospodarske zbornice.
S policije so sporočili, da so preiskovalci ugotovili, da je prvoosumljeni predsednik uprave s preostalimi člani uprave gospodarske družbe iz Ptuja storil kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z namenom, da bi pridobil premoženjsko korist gospodarski družbi iz Ljubljane. Za ta namen je izrabil svoj položaj tako, da je v letih 2008 in 2009 v imenu in za račun gospodarske družbe sklenil dve kupoprodajni pogodbi za nakup delnic ter druge listine, vezane k tema pogodbama, v skupnem znesku približno 26 milijonov evrov. Nato je na podlagi teh pogodb poravnal kupnino v dogovorjenem znesku. Pri tem je ravnal v nasprotju z interesi podjetja, ki ga je vodil, in v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarja.
Preiskovalci so namreč ugotovili, da je sklenil pogodbo, čeprav je vedel, da nakup teh delnic ni bil potreben ter da je poštena oziroma ekonomsko upravičena cena delnic bistveno nižja od pogodbene cene. Na ta način je direktor gospodarske družbe drugi gospodarski družbi pridobil premoženjsko korist v znesku najmanj štiri milijone evrov, je zapisano na spletni strani policije.
Odgovorne osebe družbe iz Ljubljane, ki je pridobila omenjeno premoženjsko korist, ter druge, s to družbo in osumljenimi povezane osebe pa so utemeljeno osumljene pomoči pri storitvi navedenega kaznivega dejanja. Iz tega je mogoče sklepati, da so med ovadenimi poleg nekdanjih vodilnih v Perutnini Ptuj tudi vodilni v Merfinu, a kot rečeno, tega na policiji nočejo razkriti.
Spomnimo, kriminalisti so že več let preiskovali sporne posle med letoma 2007 in 2014 tako pri poskusu prevzema Perutnine Ptuj prek menedžerske družbe Holding PMP kot pri prevzemu Merkurja, ki ga je takrat vodil Bine Kordež. Družbi sta namreč pri tem sodelovali z navzkrižnim lastništvom in posojanjem denarja.
Da gre za sporne posle, je že leta 2014 ugotovila posebna družbe Revizorji BDO, ki jo je zahtevala skupščina Perutnine. Kot smo v Delu razkrili takrat, so za sporne označili zlasti nakup delnic Merkurja in navzkrižno lastništvo s kranjsko trgovsko družbo. Perutnina je namreč decembra 2008 z Merfinom sklenila dogovor o nakupu 3,76 odstotka delnic Merkurja, februarja 2009 pa še dodatnih 1,13 odstotka teh delnic. Za 4,89-odstotni delež je ptujsko podjetje takrat skupaj odštelo 26 milijonov evrov. Zaradi tega nakupa je ptujska družba »zmanjšala svoja finančna sredstva oziroma je potreboval bančna posojila v višini 26 milijonov evrov, kar je od nakupa delnic naprej povzročalo nepotrebne stroške obresti«, je ugotovila posebna revizija.
Uprava Perutnine pod vodstvom Romana Glaserja je omenjeni posel takrat utemeljevala s tem, da je namen navzkrižnega interesa utrditi poslovni interes pri gradnji restavracij PP v trgovskih centrih Merkur. V tistem obdobju je tudi Merkur postal 24-odstotni solastnik Perutnine. Kriminalisti so sicer pod drobnogled vzeli tudi lastninjenje same Perutnine.
Na policiji nam konkretnih imen podjetij in osumljenih zaradi varstva podatkov niso hoteli potrditi. Neuradno pa naj bi bil med ovadenimi tudi dolgoletni šef Perutnine Roman Glaser, sicer aktualni predsednik Štajerske gospodarske zbornice.
Kaj jim očitajo kriminalisti?
Roman Glaser FOTO: Tadej Regent/Delo
S policije so sporočili, da so preiskovalci ugotovili, da je prvoosumljeni predsednik uprave s preostalimi člani uprave gospodarske družbe iz Ptuja storil kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z namenom, da bi pridobil premoženjsko korist gospodarski družbi iz Ljubljane. Za ta namen je izrabil svoj položaj tako, da je v letih 2008 in 2009 v imenu in za račun gospodarske družbe sklenil dve kupoprodajni pogodbi za nakup delnic ter druge listine, vezane k tema pogodbama, v skupnem znesku približno 26 milijonov evrov. Nato je na podlagi teh pogodb poravnal kupnino v dogovorjenem znesku. Pri tem je ravnal v nasprotju z interesi podjetja, ki ga je vodil, in v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarja.
Preiskovalci so namreč ugotovili, da je sklenil pogodbo, čeprav je vedel, da nakup teh delnic ni bil potreben ter da je poštena oziroma ekonomsko upravičena cena delnic bistveno nižja od pogodbene cene. Na ta način je direktor gospodarske družbe drugi gospodarski družbi pridobil premoženjsko korist v znesku najmanj štiri milijone evrov, je zapisano na spletni strani policije.
Kranjsko-ptujska naveza
Odgovorne osebe družbe iz Ljubljane, ki je pridobila omenjeno premoženjsko korist, ter druge, s to družbo in osumljenimi povezane osebe pa so utemeljeno osumljene pomoči pri storitvi navedenega kaznivega dejanja. Iz tega je mogoče sklepati, da so med ovadenimi poleg nekdanjih vodilnih v Perutnini Ptuj tudi vodilni v Merfinu, a kot rečeno, tega na policiji nočejo razkriti.
Bine Kordež FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Spomnimo, kriminalisti so že več let preiskovali sporne posle med letoma 2007 in 2014 tako pri poskusu prevzema Perutnine Ptuj prek menedžerske družbe Holding PMP kot pri prevzemu Merkurja, ki ga je takrat vodil Bine Kordež. Družbi sta namreč pri tem sodelovali z navzkrižnim lastništvom in posojanjem denarja.
Na sporne posle opozorili že revizorji
Da gre za sporne posle, je že leta 2014 ugotovila posebna družbe Revizorji BDO, ki jo je zahtevala skupščina Perutnine. Kot smo v Delu razkrili takrat, so za sporne označili zlasti nakup delnic Merkurja in navzkrižno lastništvo s kranjsko trgovsko družbo. Perutnina je namreč decembra 2008 z Merfinom sklenila dogovor o nakupu 3,76 odstotka delnic Merkurja, februarja 2009 pa še dodatnih 1,13 odstotka teh delnic. Za 4,89-odstotni delež je ptujsko podjetje takrat skupaj odštelo 26 milijonov evrov. Zaradi tega nakupa je ptujska družba »zmanjšala svoja finančna sredstva oziroma je potreboval bančna posojila v višini 26 milijonov evrov, kar je od nakupa delnic naprej povzročalo nepotrebne stroške obresti«, je ugotovila posebna revizija.
Uprava Perutnine pod vodstvom Romana Glaserja je omenjeni posel takrat utemeljevala s tem, da je namen navzkrižnega interesa utrditi poslovni interes pri gradnji restavracij PP v trgovskih centrih Merkur. V tistem obdobju je tudi Merkur postal 24-odstotni solastnik Perutnine. Kriminalisti so sicer pod drobnogled vzeli tudi lastninjenje same Perutnine.
