Postopek glede Polzele kot v Kafkovem Procesu

Nekdanjemu predsedniku uprave tovarne nogavic po priznanju krivde pogojna kazen.
Fotografija: Manj kot leto dni pred dramo zaradi devetih tisočakov sta takratni (in sedanji) minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in nekdanji predsednik uprave Polzele Marko Klemenčič z roko v roki zagnala proizvodnjo nogavic iz konoplje. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Odpri galerijo
Manj kot leto dni pred dramo zaradi devetih tisočakov sta takratni (in sedanji) minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in nekdanji predsednik uprave Polzele Marko Klemenčič z roko v roki zagnala proizvodnjo nogavic iz konoplje. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Marko Klemenčič, nekdanji predsednik uprave tovarne nogavic Polzela, je po skoraj petih letih, odkar je Slovenski državni holding (SDH) napovedal, da bo zoper njega vložil kazensko ovadbo, dočakal epilog na sodišču. Priznal je, da so mu v Polzeli izplačali skupno 9000 evrov preveč plače, a vnovič povedal, da je šlo za napako. Znesek je vrnil že pred vložitvijo kazenske ovadbe, zato se je, kot pravi, v tem postopku počutil kot v Kafkovem Procesu.

Marko Klemenčič je prišel v Polzelo kot tisti, ki je uspešno rešil Pinus iz Rač, zato so mnogi upali, da mu bo uspelo rešiti tudi polzelsko lastovko. Konec leta 2015 sta s takratnim in sedanjim ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom slavnostno zagnala proizvodnjo nogavic iz konoplje, takratna vlada pa je odobrila družbi državno pomoč. Medtem ko smo mediji opozarjali, da so projekcije poslovanja morda preoptimistične, države očitno ni nič skrbelo. Avgusta 2016 je Polzelo dokapitalizirala v višini 2,1 milijona evrov in postala 100-odstotna lastnica.

image_alt
Nič več novih Polzelinih nogavic (FOTO)

Klemenčič je v začetku oktobra 2016 odstopil z mesta predsednika uprave družbe, SDH pa je decembra sporočil, da je šlo za sporazumno prekinitev pogodbe, ker si je izplačal 40 odstotkov višjo plačo, kot jo je imel določeno v pogodbi, poleg tega naj bi jih zavajal pri podatkih o poslovanju družbe in da so bili poslovni načrti družbe povsem nerealni. Klemenčič je ves čas trdil, da je pri plačah šlo za precej manj denarja, skupno 9000 evrov, in da je šlo za nenamerno napako.

Na sodišče
zaradi devetih tisočakov

Sredi decembra 2016 je javno pojasnil, da je vrnil že dve tretjini zneska, da so se dogovorili za obročno odplačilo in da bo do konca leta povrnil ves znesek. Da je to res storil, je včeraj na okrožnem sodišču v Celju povedala tudi višja sodnica Ingrid Lešnik: »Stečajni upravitelj Polzele Zlatko Vili Hohnjec je sporočil, da je obtoženec škodo v višini 9059 evrov že poravnal.« Okrožna državna tožilka Gabrijela Omerzu Geršak je to navedla tudi kot olajševalno okoliščino: »Obtoženi je sklenil sporazum, v katerem je že do konca leta 2016, še pred rokom, v celoti poravnal škodo.«

image_alt
Kdo so Estonci, ki so kupili Polzelo

Včeraj je Klemenčič na predobravnavnem naroku krivdo zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti priznal: »Bil sem direktor in kot direktor si za vse, kar se dogaja, odgovoren. Glede na funkcijo, ki sem jo imel, krivdo prevzemam. Sem se pa za Polzelo boril, kolikor sem se le lahko.« Njegov odvetnik Franci Košar je poudaril, da je vso napačno obračunano plačo vrnil še pred vložitvijo kazenske ovadbe, ter dodal: »Do nadaljnjega postopka je prišlo zaradi nesporazuma med nadzornim svetom Polzele in SDH.«

Vložili ovadbo, a ne prebrali sporazuma?

Klemenčič je za Delo razložil, kar naj bi bilo izpričano tudi v preiskavi: »SDH ni prebral sporazuma, da bi vedeli, da je bilo dogovorjeno, da bom znesek vrnil v obrokih. Izpolnil sem vse, kar je bilo dogovorjeno s predsednikom nadzornega sveta Polzele.«

image_alt
»Vse bomo uredili. Da ne bodo rekli, kakšno smo pustili«

Sodnica je Klemenčiča obsodila na pogojno kazen petih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta, najmanj, kar je možno, je poudarila v obrazložitvi sodbe: »S svojim vedenjem, ko ste tudi priznali krivdo za storjeno napako, ste že dokazali, da ste urejen in zgleden državljan. Preizkusna doba je najnižja in ne dvomim, da ne bi tega, glede na izkazano vedenje v tem postopku, brez težav prestali.«

Klemenčič je za Delo dejal, da je bil ta postopek povsem nesmiseln: »Počutil sem se kot v Kafkovem Procesu.« Prav tako ne razume, kako se je lahko njegova zgodba s Polzelo tako končala: »Bili smo na dobri poti, da Polzelo rešimo. Kasneje se je izkazalo, da je stvar tekla v pravi smeri. Stečajni upravitelj je namreč Polzelo vodil še dobri dve leti.« Pravi, da prav to kaže, da nikogar nikoli ni zavajal s številkami. Na vprašanje, ali se še vidi pri reševanju državnih podjetij, pa je bil jasen: »Zagotovo ne.«

Preberite še: