V nadaljevanju preberite:
Komisija za varstvo pacientovih pravic je ugotovila več hudih kršitev zakona o pacientovih pravicah in zakona o duševnem zdravju; ukrep prisilne hospitalizacije je bil neprimeren in strokovno neutemeljen, prav tako je ob sprejemu ni nihče seznanil s pravicami po zakonu o duševnem zdravju, kamor spada tudi pravica do zastopnika in uporabe telefona. Zdravstvena ustanova je sodišče o prisilni hospitalizaciji obvestila šele po odpustu, obveščanje sodišča po elektronski pošti v soboto popoldne pa je po mnenju komisije neodgovorno, saj bi morali obvestiti dežurnega sodnika, ne pa, »da se pacientu odvzame svoboda, se ga medikamentozno umiri, pred tem priveže, skratka, se na njem opravljajo srednjeveški postopki, nevredni moderne medicine in pravne države«, je bila ostra komisija v svoji odločbi, s katero je kliniki izrekla opomin in ji naložila, da popravi izvid oziroma iz kartoteke izbriše napačno diagnozo.
Komisija je bila izjemno ostra tudi do ugotovitev zunanjega strokovnega nadzora, ki da je povsem »pristransko odločil«, da je bilo zdravljenje »primerno in v s skladu z zdravstvenimi standardi«, vsej nestrokovnosti navkljub. Izredni strokovni nadzor je po pooblastilu zdravniške zbornice opravil psihiater, znan po tem, da se v javnosti zavzema za prisilno psihiatrično zdravljenje, zdravljenje z elektroterapijami, brez soglasja pacienta in podobno, »kritizira zakon o duševnem zdravju in se mu zdi širjenje pravic pacientov povsem nepotrebno«, še opozarja komisija.
