Prišla po nasvet o zdravilih, končala zvezana na bolniški postelji
Ženska trdi, da je bila prisilna hospitalizacija na ljubljanski psihiatrični kliniki neupravičena.
Odpri galerijo
Žensko so proti njeni volji na psihiatrični kliniki zadržali dva dni (simbolična fotografija). FOTO: Tadej Regent
Ljubljana – Namesto nasveta o kombiniranju zdravil oziroma pomirjeval, ki ga je ženska želela dobiti na ljubljanski psihiatrični kliniki, so jo proti njeni volji tam zadržali dva dni. Ženska trdi, da je bila prisilna hospitalizacija neupravičena, da so ji kratili številne pravice, pa je ugotovila tudi komisija za varstvo pravic pacientov.
Oktobra pred tremi leti se je takrat 41-letna ženska zaradi nakopičenih zasebnih in poklicnih težav po telefonu želela posvetovati z dežurnim zdravnikom psihiatrične klinike o začasnem jemanju pomirjevala, s katerimi bi obvladovala dnevne obremenitve. Ker je zaradi drugih (ne psihičnih) zdravstvenih težav že jemala zdravila, je hotela ravnati previdno. Po telefonu ji nasveta niso hoteli dati, zato se je oglasila v ambulanti klinike, ni pa želela, da bi ji odprli kartoteko. A sta ji odhod preprečili medicinska sestra in dežurna zdravnica, češ da se mora najprej pogovoriti z zdravnico ob zagotovitvi, da je pogovor neformalen. Po kratkem pogovoru z zdravnico pa so jo prisilno hospitalizirali, ker da je samomorilsko razpoložena. Zdravnice se – kljub zatrjevanju, da nima nikakršnih namer po samopoškodovanju – ni dalo prepričati o nasprotnem.
Prisilna hospitalizacija je bila nepotrebna, saj se ženska ni upirala, vezanje s pasovi na postelji, ki so ga nič kaj nežno izpeljali trije uslužbenci, je bilo strokovno neupravičeno in protipravno, pomirjevala je dobila proti svoji volji, ni pa dobila predpisanih zdravil za resno somatsko obolenje, našteva Jožef Klavdij Novak iz Odvetniške družbe Čeferin. »Moja stranka je bila žrtev grdega, poniževalnega in nerazumljivo grobega ravnanja. Ni bila seznanjena s svojimi pravicami do zastopnika in odvetnika in ji te niti niso bile omogočene,« povzema Novak, ki je v njenem imenu zoper ljubljansko psihiatrično kliniko vložil odškodninsko tožbo, s katero terja 25 tisočakov.
Komisija za varstvo pacientovih pravic je ugotovila več kršitev v obravnavi; ukrep prisilne hospitalizacije je bil povsem neprimeren in strokovno neutemeljen, prav tako ženske ob sprejemu ni nihče seznanil s pravicami, ki jih imajo pacienti po zakonu o duševnem zdravju, kamor spada tudi pravica do zastopnika in uporabe telefona.
Izvedenec iz Avstrije, ki je za potrebe postopka pred komisijo izdelal strokovno mnenje, je ugotovil, da je dežurna zdravnica specializantka psihiatrije presegla pristojnosti, ob hkratnem nepoznavanju jezika (zdravnica je iz Srbije) in strokovnem neznanju pa je odredila prisilno hospitalizacijo za pacientko, ki se je zgolj želela posvetovali o možnosti kombiniranja zdravil.
Medtem ko so ji eno diagnozo postavili ob sprejemu, drugo ob odpustu, ji je bila po pritožbi potrjena tretja diagnoza – akutna stresna reakcija, ki po mnenju izvedenca ne more biti vzrok za prisilno hospitalizacijo. Vse to po njegovem mnenju kaže na napačno presojo takrat dežurnega medicinskega osebja, zato da je treba iz zdravstvene kartoteke izbrisati takrat postavljeno diagnozo, pacientki pa izplačati odškodnino zaradi prisilne hospitalizacije. O tej je psihiatrična klinika sodišče obvestila šele po odpustu pacientke, obveščanje sodišča po elektronski pošti v soboto popoldne pa je po mnenju komisije neodgovorno, saj bi morali obvestiti dežurnega sodnika, ne pa »da se pacientu odvzame svoboda, se ga medikamentozno umiri, pred tem priveže, skratka, se na njem opravljajo srednjeveški postopki, nevredni moderne medicine in pravne države,« je ostra komisija v svoji odločbi, s katero je psihiatrični kliniki izrekla opomin in ji naložila, naj popravi izvid oziroma iz kartoteke izbriše napačno diagnozo. Psihiatrična klinika je zoper odločbo sprožila upravni spor, saj trdi, da je vse potekalo skladno z zakonom, medicinsko stroko in pravili. Odločitve upravnega sodišča še ni.
Komisija je izjemno ostra tudi do ugotovitev zunanjega strokovnega nadzora (ta, tako kot notranji nadzor, kršitev ni ugotovil), ki da je povsem »pristransko odločil«, da je bilo zdravljenje »primerno in skladno z zdravstvenimi standardi« vsem nestrokovnostim navkljub. Izredni strokovni nadzor je po pooblastilu zdravniške zbornice opravil psihiater, znan po tem, da se v javnosti zavzema za prisilno psihiatrično zdravljenje, zdravljenje z elektroterapijami, brez soglasja pacienta in podobno, »kritizira zakon o duševnem zdravju in se mu zdi širjenje pravic pacientov povsem nepotrebno«, še opozarja komisija.
Oktobra pred tremi leti se je takrat 41-letna ženska zaradi nakopičenih zasebnih in poklicnih težav po telefonu želela posvetovati z dežurnim zdravnikom psihiatrične klinike o začasnem jemanju pomirjevala, s katerimi bi obvladovala dnevne obremenitve. Ker je zaradi drugih (ne psihičnih) zdravstvenih težav že jemala zdravila, je hotela ravnati previdno. Po telefonu ji nasveta niso hoteli dati, zato se je oglasila v ambulanti klinike, ni pa želela, da bi ji odprli kartoteko. A sta ji odhod preprečili medicinska sestra in dežurna zdravnica, češ da se mora najprej pogovoriti z zdravnico ob zagotovitvi, da je pogovor neformalen. Po kratkem pogovoru z zdravnico pa so jo prisilno hospitalizirali, ker da je samomorilsko razpoložena. Zdravnice se – kljub zatrjevanju, da nima nikakršnih namer po samopoškodovanju – ni dalo prepričati o nasprotnem.
»Neupravičeno in protipravno«
Prisilna hospitalizacija je bila nepotrebna, saj se ženska ni upirala, vezanje s pasovi na postelji, ki so ga nič kaj nežno izpeljali trije uslužbenci, je bilo strokovno neupravičeno in protipravno, pomirjevala je dobila proti svoji volji, ni pa dobila predpisanih zdravil za resno somatsko obolenje, našteva Jožef Klavdij Novak iz Odvetniške družbe Čeferin. »Moja stranka je bila žrtev grdega, poniževalnega in nerazumljivo grobega ravnanja. Ni bila seznanjena s svojimi pravicami do zastopnika in odvetnika in ji te niti niso bile omogočene,« povzema Novak, ki je v njenem imenu zoper ljubljansko psihiatrično kliniko vložil odškodninsko tožbo, s katero terja 25 tisočakov.
Komisija za varstvo pacientovih pravic je ugotovila več kršitev v obravnavi; ukrep prisilne hospitalizacije je bil povsem neprimeren in strokovno neutemeljen, prav tako ženske ob sprejemu ni nihče seznanil s pravicami, ki jih imajo pacienti po zakonu o duševnem zdravju, kamor spada tudi pravica do zastopnika in uporabe telefona.
Izvedenec iz Avstrije, ki je za potrebe postopka pred komisijo izdelal strokovno mnenje, je ugotovil, da je dežurna zdravnica specializantka psihiatrije presegla pristojnosti, ob hkratnem nepoznavanju jezika (zdravnica je iz Srbije) in strokovnem neznanju pa je odredila prisilno hospitalizacijo za pacientko, ki se je zgolj želela posvetovali o možnosti kombiniranja zdravil.
Tri različne diagnoze
Medtem ko so ji eno diagnozo postavili ob sprejemu, drugo ob odpustu, ji je bila po pritožbi potrjena tretja diagnoza – akutna stresna reakcija, ki po mnenju izvedenca ne more biti vzrok za prisilno hospitalizacijo. Vse to po njegovem mnenju kaže na napačno presojo takrat dežurnega medicinskega osebja, zato da je treba iz zdravstvene kartoteke izbrisati takrat postavljeno diagnozo, pacientki pa izplačati odškodnino zaradi prisilne hospitalizacije. O tej je psihiatrična klinika sodišče obvestila šele po odpustu pacientke, obveščanje sodišča po elektronski pošti v soboto popoldne pa je po mnenju komisije neodgovorno, saj bi morali obvestiti dežurnega sodnika, ne pa »da se pacientu odvzame svoboda, se ga medikamentozno umiri, pred tem priveže, skratka, se na njem opravljajo srednjeveški postopki, nevredni moderne medicine in pravne države,« je ostra komisija v svoji odločbi, s katero je psihiatrični kliniki izrekla opomin in ji naložila, naj popravi izvid oziroma iz kartoteke izbriše napačno diagnozo. Psihiatrična klinika je zoper odločbo sprožila upravni spor, saj trdi, da je vse potekalo skladno z zakonom, medicinsko stroko in pravili. Odločitve upravnega sodišča še ni.
Komisija je izjemno ostra tudi do ugotovitev zunanjega strokovnega nadzora (ta, tako kot notranji nadzor, kršitev ni ugotovil), ki da je povsem »pristransko odločil«, da je bilo zdravljenje »primerno in skladno z zdravstvenimi standardi« vsem nestrokovnostim navkljub. Izredni strokovni nadzor je po pooblastilu zdravniške zbornice opravil psihiater, znan po tem, da se v javnosti zavzema za prisilno psihiatrično zdravljenje, zdravljenje z elektroterapijami, brez soglasja pacienta in podobno, »kritizira zakon o duševnem zdravju in se mu zdi širjenje pravic pacientov povsem nepotrebno«, še opozarja komisija.
