Razveljavljena sodba zaradi milijonskega izčrpavanja SCT
Višje sodišče v celoti razveljavilo obsodilno sodbo za Jožeta Prostorja, Andreja Kranjca in Andreja Feguša.
Odpri galerijo
Tožilstvo ne bo imelo lahkega dela pri dokazovanju svojih trditev, da je šlo za načrtno izčrpavanje SCT. FOTO Leon Vidic
Ljubljana – Obrambi Jožeta Prostorja, Andreja Feguša in Andreja Kranjca, ki jih je okrožno sodišče obsodilo na večletne zaporne kazni zaradi oškodovanja SCT v vrednosti 2,66 milijona evrov, je po naših podatkih uspelo na ljubljanskem višjem sodišču v celoti izpodbiti obsodilno sodbo.
Zagovornik prvoobtoženega Prostorja Žiga Klun nam je potrdil, da je višje sodišče obtožbo deloma zavrnilo zaradi absolutnega zastaranja pregona (v delu, ki se nanaša na ponareditev listin), sicer pa je sodbo v celoti razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje pred novim senatom.
Okrožno sodišče je januarja lani nekdanjega poslovnega sekretarja SCT Jožeta Prostorja ter njegova pomagača Andreja Feguša in Andreja Kranjca obsodilo na večletne zaporne kazni, ker so menda med letoma 2004 in 2007 iz gradbenega velikana SCT izvlekli 2,66 milijona evrov. SCT je plačeval fiktivne svetovalne posle različnim slamnatim podjetjem. Prostor je podpisoval oziroma parafiral navidezne pogodbe o poslovnem sodelovanju s slamnatimi podjetji, ki sta jih odpirala Kranjc in Feguš, ter nato parafiral in podpisoval temeljnice oziroma račune, na podlagi katerih je SCT slamnatim družbam plačeval za nikoli opravljeno delo. Takšnih pogodb je bilo osem, Prostor pa je po prepričanju tožilstva delal po navodilih Ivana Zidarja. »Šlo je za to, da se SCT čim bolj izčrpa,« je odločitev okrožnega sodišča takrat pojasnila razpravljajoča sodnica. Dodala je, da senat ni dvomil niti o tem, da sta Kranjc in Feguš, ki sta bila pooblaščena na računih slamnatih družb v banki v Celovcu, prala denar, saj sta ga prenakazovala, dvigovala in polagala na osebni račun.
Prostorja so obsodili na enotno kazen štiri leta in pet mesecev zapora (za nadaljevano zlorabo položaja ali pravic ter nadaljevano ponarejanje poslovnih listin). Fegušu je sodišče izreklo enotno zaporno kazen štiri leta in tri mesece ter 12.500 evrov denarne kazni (za pomoč pri zlorabi položaja in nadaljevano pranje denarja), Kranjcu pa kar sedem let in deset mesecev enotne zaporne kazni ter denarno kazen 20.830 evrov. Vsem trem je tudi naložilo, naj SCT v stečaju nerazdelno plačajo 2.665.930 evrov.
A takšna odločitev ni vzdržala presoje na višjem sodišču, saj je to v celoti ugodilo pritožbam obrambe. Prostorjev odvetnik Klun pojasnjuje, da se postavlja vprašanje, ali gre za nadaljevano kaznivo dejanje ali ne. Sodišče prve stopnje je samo s seboj v nasprotju pri vprašanju nadaljevanega kaznivega dejanja in tudi glede naklepa, saj je bil »Prostor pri enakem ravnanju, za katero mu sodijo, v drugih primerih obravnavan kot priča, kar ne gre skupaj. Poleg tega mu očitajo eventualni naklep, za očitano kaznivo dejanje pa je potreben posebej kvalificirani, torej obarvani naklep, kar tudi kaže na to, da se je prvostopenjsko sodišče, ki je samo povzemalo stališče tožilstva, zadovoljilo z njihovim utemeljevanjem.«
Po mnenju višjih sodnikov je tako dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, okrožno sodišče pa je naredilo prenagljene sklepe, ki so lahko tudi zmotni. V ponovnem postopku bo moralo ponoviti izvedene dokaze in izvesti nove, da bo lahko ocenilo, ali obtožbeni očitek sploh drži, »predvsem pa se opredeliti do razmerij med obdolženimi ob dejstvu, da Prostor Kranjca in Feguša do kazenskega postopka sploh ni poznal in da je komunikacija potekala prek neke 'Zidarjeve intimne prijateljice', za katero nihče ne ve, kdo je,« še pojasnjuje odvetnik.
Odločitev višjega sodišča tako po odvetnikovih besedah potrjuje vse tisto, kar je Prostor zatrjeval, po drugi strani pa je višje sodišče, ker se je okrožno (napačno) opredelilo do nekaterih dokazov, odločilo, da se glavna obravnava opravi pred spremenjenim senatom. Ta bo moral v zvezi z očitkom o pranju denarja najprej razjasniti, ali so izpolnjeni pogoji za sojenje pred slovenskim sodiščem, kajti dejanje naj bi bilo storjeno v Avstriji.
V ponovnem sojenju bo sodišče ta primer obravnavalo združeno z drugim postopkom, v katerem sta prav tako obdolžena Prostor in Kranjc (skupaj s še dvema obdolžencema) zaradi enakega načina domnevnega oškodovanja SCT prek slamnatih družb, v fazi sodne preiskave pa je še ena identična zadeva.
Na zatožni klopi bi moral že v prvem postopku sedeti tudi Zidar, toda kot je znano, po ugotovitvah zdravnikov ni zmožen spremljati sojenja.
Zagovornik prvoobtoženega Prostorja Žiga Klun nam je potrdil, da je višje sodišče obtožbo deloma zavrnilo zaradi absolutnega zastaranja pregona (v delu, ki se nanaša na ponareditev listin), sicer pa je sodbo v celoti razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje pred novim senatom.
Večletne zaporne kazni
Okrožno sodišče je januarja lani nekdanjega poslovnega sekretarja SCT Jožeta Prostorja ter njegova pomagača Andreja Feguša in Andreja Kranjca obsodilo na večletne zaporne kazni, ker so menda med letoma 2004 in 2007 iz gradbenega velikana SCT izvlekli 2,66 milijona evrov. SCT je plačeval fiktivne svetovalne posle različnim slamnatim podjetjem. Prostor je podpisoval oziroma parafiral navidezne pogodbe o poslovnem sodelovanju s slamnatimi podjetji, ki sta jih odpirala Kranjc in Feguš, ter nato parafiral in podpisoval temeljnice oziroma račune, na podlagi katerih je SCT slamnatim družbam plačeval za nikoli opravljeno delo. Takšnih pogodb je bilo osem, Prostor pa je po prepričanju tožilstva delal po navodilih Ivana Zidarja. »Šlo je za to, da se SCT čim bolj izčrpa,« je odločitev okrožnega sodišča takrat pojasnila razpravljajoča sodnica. Dodala je, da senat ni dvomil niti o tem, da sta Kranjc in Feguš, ki sta bila pooblaščena na računih slamnatih družb v banki v Celovcu, prala denar, saj sta ga prenakazovala, dvigovala in polagala na osebni račun.
Prostorja so obsodili na enotno kazen štiri leta in pet mesecev zapora (za nadaljevano zlorabo položaja ali pravic ter nadaljevano ponarejanje poslovnih listin). Fegušu je sodišče izreklo enotno zaporno kazen štiri leta in tri mesece ter 12.500 evrov denarne kazni (za pomoč pri zlorabi položaja in nadaljevano pranje denarja), Kranjcu pa kar sedem let in deset mesecev enotne zaporne kazni ter denarno kazen 20.830 evrov. Vsem trem je tudi naložilo, naj SCT v stečaju nerazdelno plačajo 2.665.930 evrov.
A takšna odločitev ni vzdržala presoje na višjem sodišču, saj je to v celoti ugodilo pritožbam obrambe. Prostorjev odvetnik Klun pojasnjuje, da se postavlja vprašanje, ali gre za nadaljevano kaznivo dejanje ali ne. Sodišče prve stopnje je samo s seboj v nasprotju pri vprašanju nadaljevanega kaznivega dejanja in tudi glede naklepa, saj je bil »Prostor pri enakem ravnanju, za katero mu sodijo, v drugih primerih obravnavan kot priča, kar ne gre skupaj. Poleg tega mu očitajo eventualni naklep, za očitano kaznivo dejanje pa je potreben posebej kvalificirani, torej obarvani naklep, kar tudi kaže na to, da se je prvostopenjsko sodišče, ki je samo povzemalo stališče tožilstva, zadovoljilo z njihovim utemeljevanjem.«
Prenagljeni sklepi
Po mnenju višjih sodnikov je tako dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, okrožno sodišče pa je naredilo prenagljene sklepe, ki so lahko tudi zmotni. V ponovnem postopku bo moralo ponoviti izvedene dokaze in izvesti nove, da bo lahko ocenilo, ali obtožbeni očitek sploh drži, »predvsem pa se opredeliti do razmerij med obdolženimi ob dejstvu, da Prostor Kranjca in Feguša do kazenskega postopka sploh ni poznal in da je komunikacija potekala prek neke 'Zidarjeve intimne prijateljice', za katero nihče ne ve, kdo je,« še pojasnjuje odvetnik.
Odločitev višjega sodišča tako po odvetnikovih besedah potrjuje vse tisto, kar je Prostor zatrjeval, po drugi strani pa je višje sodišče, ker se je okrožno (napačno) opredelilo do nekaterih dokazov, odločilo, da se glavna obravnava opravi pred spremenjenim senatom. Ta bo moral v zvezi z očitkom o pranju denarja najprej razjasniti, ali so izpolnjeni pogoji za sojenje pred slovenskim sodiščem, kajti dejanje naj bi bilo storjeno v Avstriji.
V ponovnem sojenju bo sodišče ta primer obravnavalo združeno z drugim postopkom, v katerem sta prav tako obdolžena Prostor in Kranjc (skupaj s še dvema obdolžencema) zaradi enakega načina domnevnega oškodovanja SCT prek slamnatih družb, v fazi sodne preiskave pa je še ena identična zadeva.
Na zatožni klopi bi moral že v prvem postopku sedeti tudi Zidar, toda kot je znano, po ugotovitvah zdravnikov ni zmožen spremljati sojenja.
