Trpki spomini Dragice Marinič, kratkotrajne direktorice Betnave
Sojenje: Nekdanja direktorica Betnave o svoji naivnosti
Odpri galerijo
Nekdanji ekonom Nadškofije Maribor Mirko Krašovec na začetku ponovnega, že tretjega sojenjau v zadevi Dvorec Betnava februarja 2018 na celjskem sodišču. FOTO: Brane Piano
Celje – Na Okrožnem sodišču v Celju se je nadaljevala glavna obravnava na tretjič ponovljenem sojenju nekdanjemu ekonomu Nadškofije Maribor Mirku Krašovcu. Obtožen je napeljevanja k oškodovanju Evropske unije pri obnavljanju Dvorca Betnava. Včeraj je pričala Dragica Marinič, leta 2009 kratek čas direktorica podjetja Betnava.
Mariničeva, ki je že leta 2013 priznala pomoč pri poslovni goljufiji in se s tožilstvom pogodila za leto in enajst mesecev zapora pogojno na tri leta, je prosila, naj preberejo njena prejšnja pričanja. Sodnica Cvetka Posilovič ji je pred tem zastavila nekaj vprašanj. Dragica Marinič se vseh podrobnosti iz jeseni 2009 več ne spominja, saj sta sojenje in pozornost medijev njeni družini povzročili trpljenje in jih je poskušala pozabiti.
Spomnimo, da so doslej vpleteni v neupravičeno pridobljenih 1,772 milijona evrov evropskih sredstev krivdo priznali, le Krašovec ne, nadškofija pa je denar že zdavnaj vrnila.
Mariničeva je vendarle povedala veliko. Bila je naivna, zaupala je ljudem, ki so bili strokovnjaki ali ugledni. Vodenje Betnave je prevzela na pobudo Mirka Krašovca in Dušana Zazijala z nadškofije. Ko je podjetje postalo last Vegrada in dobilo nove nadzornike, so o tem odločili na nadškofiji brez njene vednosti. Odločali so Krašovec, Zazijal in nadzornik gradbišča Anton Ekart. Imeli so sestanke, na katere je občasno prihajala še Hilda Tovšak. »Nikjer ni njihovih podpisov, nisem znala udariti po mizi, ko sem želela predati funkcijo, pa je bilo prepozno,« je pričala.
Tako pravočasno ni podvomila o izjavi Vegrada, da je material za obnovo dvorca skladiščen oziroma vgrajen, in podpisala je sporni zahtevek za izplačilo financiranja. »Ko je z ministrstva prišla kontrola, sva z Ekartom ostala sama. Z nadškofije ni bilo več blizu nikogar,« je dejala med drugim.
Tretje sojenje nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije se je pred novim senatom začelo februarja. Vrhovno sodišče je okrožnemu sodišču dalo natančna navodila, katere pomanjkljivosti z drugega sojenja je treba odpraviti.
Mariničeva, ki je že leta 2013 priznala pomoč pri poslovni goljufiji in se s tožilstvom pogodila za leto in enajst mesecev zapora pogojno na tri leta, je prosila, naj preberejo njena prejšnja pričanja. Sodnica Cvetka Posilovič ji je pred tem zastavila nekaj vprašanj. Dragica Marinič se vseh podrobnosti iz jeseni 2009 več ne spominja, saj sta sojenje in pozornost medijev njeni družini povzročili trpljenje in jih je poskušala pozabiti.
Spomnimo, da so doslej vpleteni v neupravičeno pridobljenih 1,772 milijona evrov evropskih sredstev krivdo priznali, le Krašovec ne, nadškofija pa je denar že zdavnaj vrnila.
Mariničeva je vendarle povedala veliko. Bila je naivna, zaupala je ljudem, ki so bili strokovnjaki ali ugledni. Vodenje Betnave je prevzela na pobudo Mirka Krašovca in Dušana Zazijala z nadškofije. Ko je podjetje postalo last Vegrada in dobilo nove nadzornike, so o tem odločili na nadškofiji brez njene vednosti. Odločali so Krašovec, Zazijal in nadzornik gradbišča Anton Ekart. Imeli so sestanke, na katere je občasno prihajala še Hilda Tovšak. »Nikjer ni njihovih podpisov, nisem znala udariti po mizi, ko sem želela predati funkcijo, pa je bilo prepozno,« je pričala.
Tako pravočasno ni podvomila o izjavi Vegrada, da je material za obnovo dvorca skladiščen oziroma vgrajen, in podpisala je sporni zahtevek za izplačilo financiranja. »Ko je z ministrstva prišla kontrola, sva z Ekartom ostala sama. Z nadškofije ni bilo več blizu nikogar,« je dejala med drugim.
Tretje sojenje nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije se je pred novim senatom začelo februarja. Vrhovno sodišče je okrožnemu sodišču dalo natančna navodila, katere pomanjkljivosti z drugega sojenja je treba odpraviti.
