Varuške bi morale celo skrbeti za moževe potrebe
Fikreta Porić bo morala za zapahi prebiti tri leta in štiri mesece zaradi psihičnih, fizičnih in spolnih zlorab.
Odpri galerijo
Obtožena sta deset žensk zvabila v Slovenijo, kjer so bile v suženjstvu podobnem razmerju. FOTO: Marko Feist/
Ljubljana – Tri leta in štiri mesece bo morala za zapahi prebiti Fikreta Porić, ki je skupaj s svojim možem Damirjem Porićem v Slovenijo pod pretvezo, da bodo varuške, zvabila deset žensk z območja nekdanje Jugoslavije. A za vrati svojega stanovanja jih je pretepala, žalila, celo spolno zlorabila, ob tem so morale garati brez plačila.
Čeprav je sodišče Fikreti Porić za posamezno kaznivo dejanje trgovine z ljudmi naložilo od enega leta do leta in osem mesecev zapora, ob tem pa še deset mesecev zapora, ker je eno od varušk spolno zlorabila, je enotna kazen znašala precej manj. Tožilec Jože Levašič je v primeru priznanja krivde oktobra lani Damirju Poriću ponudil enotno kazen petih let zapora, Fikreti pa kazen devetih let zapora, a o priznanju nista hotela ničesar slišati. Očitno se jima je taktika izplačala in je obramba med sojenjem tožilstvo prepričala, da je bila predlagana kazen predolga. Nov tožilski predlog je bil tako precej bolj ugoden, tri leta in deset mesecev zapora za njo in tri leta zapora zanj.
A čeprav sta obtožena krivdo priznala, dogovora o višini kazni v resnici še vedno ni bilo, saj sta njuna zagovornika Žiga Klun in Mateja Gregorčič, »da bi prihranili stroške dolgotrajnega postopka, ki bi nastali tudi z zasliševanjem prič iz tujine«, predlagala, naj sodišče Damirja Porića obsodi na dve leti zapora, Fikreto Porić pa na tri. Čeprav zlorabo ene od varušk po odvetnikovih besedah odločno zanika, je kljub temu kaznivo dejanje pripravljena priznati, da se »ta kalvarija čim prej konča«. Obtožena sta torej priznala vse očitke, menda zato, da bi se lahko čim prej vrnila k svojim otrokom.
Sodnik Srečko Škerbec je našel vmesno rešitev, ob tem pa je Poriću preklical tudi pet mesecev pogojne obsodbe zaradi grožnje. Preizkusna doba se je v tem primeru že iztekla, a sodišče lahko še eno leto zatem pogojno obsodbo prekliče. Porić bi, da bi se izognil preklicu, tako s priznanjem moral počakati še kakšen mesec. Obtožena je sodišče oprostilo plačila stroškov postopka, poleg tega pa jima je odpravilo tudi hišni pripor. Po pojasnilih sodnika sta približno eno tretjino kazni že prestala, verjame pa, da v prihodnje ne bosta več ponavljala kaznivih dejanj. Sicer, jima je pojasnil, ju bodo spet strpali v zapor.
Kljub socialni pomoči sta najela varuške
Par je po očitkih iz obtožnice s spletnimi oglasi zvabil v Slovenijo najmanj deset žensk iz republik nekdanje Jugoslavije. Brezposelna zakonca, ki prejemata okrog tisoč evrov socialne pomoči, sta si kljub svojemu položaju zaželela pomoč varušk. Imata tri majhne otroke, Porićeva je mati še 13-letnega dečka, po rojstvu več otrok pa ji je začelo pešati zdravje, tako je vsaj povedala o vzrokih za to odločitev. Varuškam bi morala plačevati od 350 do 500 evrov mesečnega plačila, a v resnici niso dobile ničesar. Ob tem so bile ob prihodu v Slovenijo prisiljene delati vse dni v tednu, celo več kot 15 ur na dan.
Namesto poštenega plačila so bile žrtve kričanja, zmerljivk, tudi tepeža. Sodnik Škerbec, ki je prepričan, da je priznanje zakoncev Porić podprto z dokazi v spisu, je tudi ob izreku sodbe spomnil na več pričevanj varušk. Damir Porić do njih ni bil nasilen, njegova vloga je bila, da jih »je namamil in pripeljal«, Fikreta pa se je do njih obnašala naravnost kruto. Več varušk je pripovedovalo, da jih je pretepala, brcala, ščipala, šla je celo tako daleč, da je eni grozila z nožem. Stanovanja niso smele zapuščati, razen če so na sprehod odpeljale otroke, sicer so bile zaklenjene. Bile so prikrajšane za hrano, ena je, recimo, povedala, da je lahko jedla le enkrat na dan. Spati so morale na hodniku, v enem primeru, ker sta bili v tistem času pri hiši dve, kar na balkonu. Ena od varušk je povedala, da je morala, čeprav je bila ena od postelj prosta, spati na nekakšni peni na tleh poleg otroške postelje, spet druga kar na ploščicah. Z domačimi so lahko komunicirale le prek Fikrete, nekaterim pa sta vzela potni list, menda »za garancijo«, če bi se kaj zgodilo kateremu od otrok.
Odšla je 20 kilogramov lažja
To psihično in fizično trpinčenje je trajalo toliko časa, dokler ženske niso pobegnile same oziroma so jih iz tega položaja rešili svojci. Ko je ena odšla, sta zakonca pripeljala drugo. Nekatere varuške so pri obtoženima zdržale nekaj mesecev, nekatere pa so zbežale že po nekaj dneh, recimo s pretvezo o bolnem možu. Ena od njih je odšla tako travmatizirana, da je morala zaradi groze, ki jo je pretrpela pri Porićevih, poiskati psihiatrično pomoč. Ko je le zbrala pogum in odšla, je bila skoraj 20 kilogramov lažja kot tri mesece prej, ko je prišla v Slovenijo, poleg tega jo je Porićeva ostrigla, da je domov odšla z lasuljo na glavi. Najhuje od vsega pa je bilo spolno nasilje, ki ga je nad njo izvajala Fikreta. Čeprav je Fikreta poskušala prikazati, da je to priznala le, da se sojenje čim prej konča, sodnik ni podvomil o resničnosti besed oškodovanke, da je morala zadovoljevati Fikretine spolne potrebe. Tudi drugi dve varuški sta povedali, da jima je Fikreta pojasnila, da je noseča in da bosta morali, ko bo rodila in z možem ne bo več mogla imeti spolnih odnosov, to početi onidve.
Kako daleč je lahko šla Fikreta Porić pri psihičnem nasilju, pričajo tudi besede študentke iz Bosne in Hercegovine, ki je povedala, da jo je Fikreta zmerjala s čarovnico in »glupačo« ter ji med drugim zabrusila, da bi morala ubiti njeno mater, ker je rodila tako neumnega otroka. Vse to se je dogajalo od oktobra 2013 do aprila 2017, in sicer na več naslovih – na Brodarjevem trgu 3 in na Preglovem trgu 6 na ljubljanskih Fužinah ter na Cesti španskih borcev 57 v Zalogu, saj se je družina Porić večkrat selila. Zadnji primer je prekinila policija, ko je 21. aprila lani zakonca Porić prijela. Policisti so v tem primeru uporabili tudi prikrite preiskovalne ukrepe, in sicer so družini prisluškovali in prisluškovalno napravo celo namestili v stanovanje.
Sodnik je prepričan, da sta zakonca Porić s svojimi dejanji izpolnila vse znake kaznivega dejanja trgovine z ljudmi – od novačenja do preslepitve žensk, ki so bile njune služabnice, omejeno jim je bilo gibanje, niso imele socialne varnosti, vse po vrsti pa so bile ranljive, saj so bile praviloma nešolane in brezposelne. Ob tem je zgovorno dejstvo, da nobena od njih v tem postopku ni zahtevala premoženjskopravnega zahtevka (le ena je imela pooblaščenca, ki pa ni bil zelo aktiven), nekatere celo niso hotele niti pričati. Ker je kazen nižja od predlagane, se bo tožilec na sodbo zagotovo pritožil.
Čeprav je sodišče Fikreti Porić za posamezno kaznivo dejanje trgovine z ljudmi naložilo od enega leta do leta in osem mesecev zapora, ob tem pa še deset mesecev zapora, ker je eno od varušk spolno zlorabila, je enotna kazen znašala precej manj. Tožilec Jože Levašič je v primeru priznanja krivde oktobra lani Damirju Poriću ponudil enotno kazen petih let zapora, Fikreti pa kazen devetih let zapora, a o priznanju nista hotela ničesar slišati. Očitno se jima je taktika izplačala in je obramba med sojenjem tožilstvo prepričala, da je bila predlagana kazen predolga. Nov tožilski predlog je bil tako precej bolj ugoden, tri leta in deset mesecev zapora za njo in tri leta zapora zanj.
A čeprav sta obtožena krivdo priznala, dogovora o višini kazni v resnici še vedno ni bilo, saj sta njuna zagovornika Žiga Klun in Mateja Gregorčič, »da bi prihranili stroške dolgotrajnega postopka, ki bi nastali tudi z zasliševanjem prič iz tujine«, predlagala, naj sodišče Damirja Porića obsodi na dve leti zapora, Fikreto Porić pa na tri. Čeprav zlorabo ene od varušk po odvetnikovih besedah odločno zanika, je kljub temu kaznivo dejanje pripravljena priznati, da se »ta kalvarija čim prej konča«. Obtožena sta torej priznala vse očitke, menda zato, da bi se lahko čim prej vrnila k svojim otrokom.
Sodnik Srečko Škerbec je našel vmesno rešitev, ob tem pa je Poriću preklical tudi pet mesecev pogojne obsodbe zaradi grožnje. Preizkusna doba se je v tem primeru že iztekla, a sodišče lahko še eno leto zatem pogojno obsodbo prekliče. Porić bi, da bi se izognil preklicu, tako s priznanjem moral počakati še kakšen mesec. Obtožena je sodišče oprostilo plačila stroškov postopka, poleg tega pa jima je odpravilo tudi hišni pripor. Po pojasnilih sodnika sta približno eno tretjino kazni že prestala, verjame pa, da v prihodnje ne bosta več ponavljala kaznivih dejanj. Sicer, jima je pojasnil, ju bodo spet strpali v zapor.
Kljub socialni pomoči sta najela varuške
Par je po očitkih iz obtožnice s spletnimi oglasi zvabil v Slovenijo najmanj deset žensk iz republik nekdanje Jugoslavije. Brezposelna zakonca, ki prejemata okrog tisoč evrov socialne pomoči, sta si kljub svojemu položaju zaželela pomoč varušk. Imata tri majhne otroke, Porićeva je mati še 13-letnega dečka, po rojstvu več otrok pa ji je začelo pešati zdravje, tako je vsaj povedala o vzrokih za to odločitev. Varuškam bi morala plačevati od 350 do 500 evrov mesečnega plačila, a v resnici niso dobile ničesar. Ob tem so bile ob prihodu v Slovenijo prisiljene delati vse dni v tednu, celo več kot 15 ur na dan.
Namesto poštenega plačila so bile žrtve kričanja, zmerljivk, tudi tepeža. Sodnik Škerbec, ki je prepričan, da je priznanje zakoncev Porić podprto z dokazi v spisu, je tudi ob izreku sodbe spomnil na več pričevanj varušk. Damir Porić do njih ni bil nasilen, njegova vloga je bila, da jih »je namamil in pripeljal«, Fikreta pa se je do njih obnašala naravnost kruto. Več varušk je pripovedovalo, da jih je pretepala, brcala, ščipala, šla je celo tako daleč, da je eni grozila z nožem. Stanovanja niso smele zapuščati, razen če so na sprehod odpeljale otroke, sicer so bile zaklenjene. Bile so prikrajšane za hrano, ena je, recimo, povedala, da je lahko jedla le enkrat na dan. Spati so morale na hodniku, v enem primeru, ker sta bili v tistem času pri hiši dve, kar na balkonu. Ena od varušk je povedala, da je morala, čeprav je bila ena od postelj prosta, spati na nekakšni peni na tleh poleg otroške postelje, spet druga kar na ploščicah. Z domačimi so lahko komunicirale le prek Fikrete, nekaterim pa sta vzela potni list, menda »za garancijo«, če bi se kaj zgodilo kateremu od otrok.
Odšla je 20 kilogramov lažja
To psihično in fizično trpinčenje je trajalo toliko časa, dokler ženske niso pobegnile same oziroma so jih iz tega položaja rešili svojci. Ko je ena odšla, sta zakonca pripeljala drugo. Nekatere varuške so pri obtoženima zdržale nekaj mesecev, nekatere pa so zbežale že po nekaj dneh, recimo s pretvezo o bolnem možu. Ena od njih je odšla tako travmatizirana, da je morala zaradi groze, ki jo je pretrpela pri Porićevih, poiskati psihiatrično pomoč. Ko je le zbrala pogum in odšla, je bila skoraj 20 kilogramov lažja kot tri mesece prej, ko je prišla v Slovenijo, poleg tega jo je Porićeva ostrigla, da je domov odšla z lasuljo na glavi. Najhuje od vsega pa je bilo spolno nasilje, ki ga je nad njo izvajala Fikreta. Čeprav je Fikreta poskušala prikazati, da je to priznala le, da se sojenje čim prej konča, sodnik ni podvomil o resničnosti besed oškodovanke, da je morala zadovoljevati Fikretine spolne potrebe. Tudi drugi dve varuški sta povedali, da jima je Fikreta pojasnila, da je noseča in da bosta morali, ko bo rodila in z možem ne bo več mogla imeti spolnih odnosov, to početi onidve.
Kako daleč je lahko šla Fikreta Porić pri psihičnem nasilju, pričajo tudi besede študentke iz Bosne in Hercegovine, ki je povedala, da jo je Fikreta zmerjala s čarovnico in »glupačo« ter ji med drugim zabrusila, da bi morala ubiti njeno mater, ker je rodila tako neumnega otroka. Vse to se je dogajalo od oktobra 2013 do aprila 2017, in sicer na več naslovih – na Brodarjevem trgu 3 in na Preglovem trgu 6 na ljubljanskih Fužinah ter na Cesti španskih borcev 57 v Zalogu, saj se je družina Porić večkrat selila. Zadnji primer je prekinila policija, ko je 21. aprila lani zakonca Porić prijela. Policisti so v tem primeru uporabili tudi prikrite preiskovalne ukrepe, in sicer so družini prisluškovali in prisluškovalno napravo celo namestili v stanovanje.
Sodnik je prepričan, da sta zakonca Porić s svojimi dejanji izpolnila vse znake kaznivega dejanja trgovine z ljudmi – od novačenja do preslepitve žensk, ki so bile njune služabnice, omejeno jim je bilo gibanje, niso imele socialne varnosti, vse po vrsti pa so bile ranljive, saj so bile praviloma nešolane in brezposelne. Ob tem je zgovorno dejstvo, da nobena od njih v tem postopku ni zahtevala premoženjskopravnega zahtevka (le ena je imela pooblaščenca, ki pa ni bil zelo aktiven), nekatere celo niso hotele niti pričati. Ker je kazen nižja od predlagane, se bo tožilec na sodbo zagotovo pritožil.
