Vztraja, da so ga nezakonito vrgli na cesto
Uroš Smiljić toži UKC Ljubljana in trdi, da je dobil odpoved iz fiktivnih, ne iz dejanskih poslovnih razlogov
Odpri galerijo
Uroš Smiljić krivde v kazenskem postopku ni priznal. Foto Igor Mali
Ljubljana – Prvoobtoženi v aferi v zvezi s preskakovanjem čakalnih vrst v ljubljanskem kliničnem centru Uroš Smiljić s tožbo na delovnem sodišču toži nekdanjega delodajalca in hoče službo nazaj. Smiljiću, ki je opravljal delo skladiščnika, so namreč po izbruhu afere v ljubljanskem kliničnem centru pokazali vrata. Delovno razmerje so mu odpovedali zaradi ukinitve delovnega mesta, ne iz krivdnih razlogov.
Oktobra 2016 so Smiljića policisti pridržali zaradi suma korupcijskih kaznivih dejanj, povezanih s preskakovanjem čakalnih vrst v UKC. Očitali so mu, da je za plačilo ljudem urejal hitrejšo obravnavo pri določenih zdravnikih.
Ko sta se mu januarja 2017 iztekla hišni pripor in suspenz, se je vrnil v službo. Kot je takrat pojasnil tedanji prvi človek UKC Andraž Kopač, ga niso odpustili, ker niso želeli »postopkov, ki bi lahko pomenili tveganje za visoke stroške, če bi se delavec vrnil«. Po daljši bolniški odsotnosti je v kliničnem centru nadaljeval delo kot finančno-računovodski delavec, 13. aprila lani pa so mu vročili odpoved delovnega razmerja zaradi ukinitve delovnega mesta v enoti za evidentiranje sredstev. V UKC pojasnjujejo, da so izpeljali reorganizacijo področja za ekonomsko in finančno dejavnost, enote za evidentiranje sredstev in zato uvedli postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Z reorganizacijo so prenehale potrebe po opravljanju dela, ki ga je opravljal po pogodbi o zaposlitvi, so dodali.
A Smiljić, ki na nedavnem preodbravnavnem naroku v kazenskem postopku na ljubljanskem okrožnem sodišču ni priznal očitkov o prejemanju podkupnin, trdi, da je bila redna odpoved iz poslovnih razlogov nezakonita, zato jo izpodbija na ljubljanskem delovnem sodišču.
Iz elektronske pošte, ki sta si jo med 30. marcem in 3. aprilom lani izmenjala generalni direktor UKC in zdajšnji kandidat za ministra za zdravje Aleš Šabeder, ki je Kopača nasledil januarja lani, in Smiljićeva nadrejena Andreja Grum, izhaja, da je Šabeder pozval Grumovo, naj pojasni, kakšne naloge opravlja Smiljić v enoti za evidentiranje sredstev. Grumova, ki jo bodo zaslišali kot pričo v nadaljevanju delovnega spora, je Smiljićevo delo ocenila kot korektno in natančno. Od pomočnice generalnega direktorja je nato dobila navodilo, naj za Smiljića pripravi odpoved iz poslovnega razloga, medtem ko se je predsednik sveta zavoda Jože Golobič spraševal, zakaj ni bil sprožen postopek izredne odpovedi, ki da bi bil utemeljen tudi za tiste, ki so opustili svojo dolžnost nadzora Smiljića, razkriva elektronska pošta, ki jo je Smiljić vložil v sodni spis kot dokaz.
Takoj po tem so v UKC sestavili predlog za ukinitev delovnega mesta, ki ga je Grumova podpisala na dan, ko je bila uradno na bolniški. Sledila je odpoved, Smiljićeva pooblaščenka odvetnica Maja Vagaja pa je prepričana, da je bila ta dana iz fiktivnih, in ne iz resničnih poslovnih razlogov, kar po njenih besedah potrjuje tudi seznam zaposlenih na delovnem mestu finančno-računovodskih del V, ki jih je skupaj več kot 30, ki pa jih pri ugotavljanju presežka delavcev niso upoštevali. Odvetnica dodaja, da je iz Smiljićeve pogodbe o zaposlitvi razvidno, da je bilo njegovo delovno mesto skladišče medicinskega potrošnega materiala, in ne v enoti za evidentiranje sredstev, potrebe po njegovem delu pa tožena bolnišnica sploh ni preverila.
Glede možnosti nadaljevanja delovnega razmerja Vagaja opozarja, da je reintegracija pravilo, sodna razveza pa je možna zgolj takrat, ko nadaljevanje delovnega razmerja ni možno, kar pa za ta primer ne velja. Smiljićeva nadrejena je bila z njegovim delom zadovoljna, poleg tega je generalni direktor UKC javno izjavil, da zoper zdravnike, osumljene vpletenosti v korupcijsko afero, v javnosti znano kot afero Zlate palice, ne bodo ukrepali delovnopravno, saj da velja domneva nedolžnosti. Odpoved je tako dobil le Smiljić.
V UKC po drugi strani pojasnjujejo, da niso bili dolžni primerjati vseh delavcev, zaposlenih na delovnem mestu finančno-računovodskega delavca, temveč le tiste, ki so dela opravljali v enoti za evidentiranje sredstev, primerjavo med primerljivimi delavci pa so izvedli skladno s kolektivno pogodbo. Iz UKC so nam na naša vprašanja o delovnem sporu skopo odgovorili, da postopek še poteka, da pa je bila odpoved izpeljana zakonito, o čemer so bili predloženi ustrezni dokazi v spis.
Smiljića in Grumovo bodo zaslišali na naslednjem naroku.
Oktobra 2016 so Smiljića policisti pridržali zaradi suma korupcijskih kaznivih dejanj, povezanih s preskakovanjem čakalnih vrst v UKC. Očitali so mu, da je za plačilo ljudem urejal hitrejšo obravnavo pri določenih zdravnikih.
Ko sta se mu januarja 2017 iztekla hišni pripor in suspenz, se je vrnil v službo. Kot je takrat pojasnil tedanji prvi človek UKC Andraž Kopač, ga niso odpustili, ker niso želeli »postopkov, ki bi lahko pomenili tveganje za visoke stroške, če bi se delavec vrnil«. Po daljši bolniški odsotnosti je v kliničnem centru nadaljeval delo kot finančno-računovodski delavec, 13. aprila lani pa so mu vročili odpoved delovnega razmerja zaradi ukinitve delovnega mesta v enoti za evidentiranje sredstev. V UKC pojasnjujejo, da so izpeljali reorganizacijo področja za ekonomsko in finančno dejavnost, enote za evidentiranje sredstev in zato uvedli postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Z reorganizacijo so prenehale potrebe po opravljanju dela, ki ga je opravljal po pogodbi o zaposlitvi, so dodali.
A Smiljić, ki na nedavnem preodbravnavnem naroku v kazenskem postopku na ljubljanskem okrožnem sodišču ni priznal očitkov o prejemanju podkupnin, trdi, da je bila redna odpoved iz poslovnih razlogov nezakonita, zato jo izpodbija na ljubljanskem delovnem sodišču.
Razlog: ukinitev delovnega mesta
Iz elektronske pošte, ki sta si jo med 30. marcem in 3. aprilom lani izmenjala generalni direktor UKC in zdajšnji kandidat za ministra za zdravje Aleš Šabeder, ki je Kopača nasledil januarja lani, in Smiljićeva nadrejena Andreja Grum, izhaja, da je Šabeder pozval Grumovo, naj pojasni, kakšne naloge opravlja Smiljić v enoti za evidentiranje sredstev. Grumova, ki jo bodo zaslišali kot pričo v nadaljevanju delovnega spora, je Smiljićevo delo ocenila kot korektno in natančno. Od pomočnice generalnega direktorja je nato dobila navodilo, naj za Smiljića pripravi odpoved iz poslovnega razloga, medtem ko se je predsednik sveta zavoda Jože Golobič spraševal, zakaj ni bil sprožen postopek izredne odpovedi, ki da bi bil utemeljen tudi za tiste, ki so opustili svojo dolžnost nadzora Smiljića, razkriva elektronska pošta, ki jo je Smiljić vložil v sodni spis kot dokaz.
Takoj po tem so v UKC sestavili predlog za ukinitev delovnega mesta, ki ga je Grumova podpisala na dan, ko je bila uradno na bolniški. Sledila je odpoved, Smiljićeva pooblaščenka odvetnica Maja Vagaja pa je prepričana, da je bila ta dana iz fiktivnih, in ne iz resničnih poslovnih razlogov, kar po njenih besedah potrjuje tudi seznam zaposlenih na delovnem mestu finančno-računovodskih del V, ki jih je skupaj več kot 30, ki pa jih pri ugotavljanju presežka delavcev niso upoštevali. Odvetnica dodaja, da je iz Smiljićeve pogodbe o zaposlitvi razvidno, da je bilo njegovo delovno mesto skladišče medicinskega potrošnega materiala, in ne v enoti za evidentiranje sredstev, potrebe po njegovem delu pa tožena bolnišnica sploh ni preverila.
O možnosti reintegracije
Glede možnosti nadaljevanja delovnega razmerja Vagaja opozarja, da je reintegracija pravilo, sodna razveza pa je možna zgolj takrat, ko nadaljevanje delovnega razmerja ni možno, kar pa za ta primer ne velja. Smiljićeva nadrejena je bila z njegovim delom zadovoljna, poleg tega je generalni direktor UKC javno izjavil, da zoper zdravnike, osumljene vpletenosti v korupcijsko afero, v javnosti znano kot afero Zlate palice, ne bodo ukrepali delovnopravno, saj da velja domneva nedolžnosti. Odpoved je tako dobil le Smiljić.
V UKC po drugi strani pojasnjujejo, da niso bili dolžni primerjati vseh delavcev, zaposlenih na delovnem mestu finančno-računovodskega delavca, temveč le tiste, ki so dela opravljali v enoti za evidentiranje sredstev, primerjavo med primerljivimi delavci pa so izvedli skladno s kolektivno pogodbo. Iz UKC so nam na naša vprašanja o delovnem sporu skopo odgovorili, da postopek še poteka, da pa je bila odpoved izpeljana zakonito, o čemer so bili predloženi ustrezni dokazi v spis.
Smiljića in Grumovo bodo zaslišali na naslednjem naroku.
