Zaradi poplav ljudje bolj zaskrbljeni kot med epidemijo
Katastrofa, groza, grozljivo, žalost in žalostno so besede, s katerimi so ljudje najpogosteje izrazili svoje občutke ob naravni nesreči, ki je konec tedna prizadela Slovenijo, ugotavlja javnomnenjska raziskava, ki so jo na vzorcu 856 prebivalcev v ponedeljek opravili pri Valiconu.
Večina vprašanih je situacijo opisala kot kritično, na trenutke kaotično (39 odstotkov), pet odstotkov pa celo kot povsem brezupno, indeks normalnosti, s katerim merijo osebno doživljanje aktualnih razmer, pa je dan po poplavah z vrednostjo –43 dosegel drugo najnižjo vrednost, odkar od marca 2020 opravljajo raziskave #novanormalnost. Za eno točko nižji je bil trikrat zapored le med epidemijo covida-19.
Bolj zaskrbljeni samo glede rasti življenjskih stroškov in inflacije
Podobno skoraj rekordno visoka je tudi stopnja zaskrbljenosti, ki je izračunana kot razlika med deleži odgovorov sem bolj/zelo zaskrbljen-a in bolj nisem/sploh nisem zaskrbljen-a. Z vrednostjo 79 je bila izmerjena stopnja zaskrbljenosti zaradi poplav za sedem odstotnih točk višja, kot je znašala najvišja vrednost med epidemijo konec marca 2020, in za devet točk višja kot zaradi vojne v Ukrajini.
Bolj v skrbeh so bili prebivalci Slovenije samo glede rasti življenjskih stroškov in inflacije, kjer je že ves čas od marca lani stopnja zaskrbljenosti med 83 in 93.
Poleg prizorov razdejanja o razsežnosti tokratne ujme zgovorno pripovedujejo tudi odgovori na vprašanje Ali poznate koga, osebno ali v vaši bližini, ki jim je poplavilo dom? Štiri odstotke vprašanih je odgovorilo, da je poplavilo njihov dom, to je približno 60.000 oseb v starosti od 18 do 75 let, 14 odstotkov vprašanih navaja, da poznajo primer iz njihove ožje okolice, še nadaljnjih 12 pa primere iz njihovega kraja.
Poplave občutilo več kot polovica prebivalcev
Avtorji raziskave tako ocenjujejo, da je poplave v svojem kraju doživela skoraj tretjina prebivalcev, skoraj vsak sedmi med njimi v lastnem domu, glede na to, da je še 27 odstotkov vprašanih dejalo, da poznajo žrtve poplav v svojem socialnem krogu zunaj svojega kraja prebivanja, to pomeni, da so se poplave posredno ali neposredno osebno dotaknile več kot polovice prebivalcev.
Skoraj tretjina vprašanih jih poleg tega meni, da verjetno ali zagotovo živijo na območju, ki po njihovem mnenju sodi med bolj ogrožena za takšne dogodke, kot smo jim bili priča ta konec tedna, pri katerih gre po mnenju tri četrtine vprašanih za izreden vremenski pojav, ki je posledica podnebnih sprememb.
Visoke ocene službam za zaščito in reševanje
Službe v sistemu zaščite in reševanja so si s svojim odzivanjem tudi ob tokratnih poplavah prislužile predvsem pohvale. Najvišjo oceno so vprašani namenili gasilcem in reševalcem. Ukrepanje gasilcev je z oceno izjemno ocenilo 80 odstotkov vprašanih, še dodatnih 17 odstotkov pa z oceno zelo dobro.
Pri reševalcih ta dva deleža znašata 71 oziroma 23 odstotkov, sledijo jim organi civilne zaščite na lokalni in državni ravni. Na splošno je organizacijo in vodenje sistema zaščite in reševanja na ravni države kot zelo dobro ali dobro ocenilo 40 oziroma 54 odstotkov vprašanih, glede ukrepov vlade pa so anketiranci bolj razdeljeni; 42 odstotkov jih je ocenilo kot bolj ustrezne, 43 pa kot deloma ustrezne, deloma neustrezne.
S projektom Obnavljamo Slovenijo ponujamo roko vsem žrtvam katastrofalnih poplav v Sloveniji. Tudi vi jim lahko pomagate z nakazilom v Sklad Ivana Krambergerja.
SMS-donacija: KRAMBERGER ali KRAMBERGER5 na 1919 in prispevali boste 1 evro oziroma 5 evrov.
Donacija na TRR: SI56 0292 2001 9831 742, s pripisom OBNAVLJAMO SLOVENIJO, sklic SI00 7265 ali s skeniranjem QR kode iz vaše mobilne banke.
