Bled izgublja podobo bisera

Vodne površine postajajo njive ali pa območja za turiste, inšpektorji še niso začeli s postopki.
Fotografija: Z izgubo mokrišč izgubljamo pitno vodo, številne živali in rastline ter funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. FOTO: Danilo Bertoncelj
Odpri galerijo
Z izgubo mokrišč izgubljamo pitno vodo, številne živali in rastline ter funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. FOTO: Danilo Bertoncelj

Junija lani se je Blejsko jezero zaradi cianobakterij obarvalo rdeče, kar je znak onesnaženja, pritiski na jezero, ki ima tako dovod kot odvod vode urejen s črpalkami in cevmi, se ne zmanjšujejo. Prebivalci, ki jim za okolje ni vseeno, pravijo, da se v zaledju Bleda mokrišča in mrtvice z jarki spreminjajo v njive. Te in travnike tudi drugod po državi kmetje zdaj obilno gnojijo, povsem do vode.

»Pod vasjo Selo, na varovanem območju narave je nekdo začel kopati velike kanale in luknje v močvirnate predele, očitno z namenom izsušitve,« pravijo varuhi narave, ki pa se ne želijo izpostavljati. Pojasnjujejo še, da je bil največji poseg narejen na gozdnatem robu v območju naravne vrednote Log – mrtvica Save Bohinjke vzhodno od vasi. Na območju so, kot pravijo, »popolnoma spremenili relief terena, posekali velika drevesa, zbuldožirali in zasuli teren do neprepoznavnosti«.

Opozarjajo še, da gre za zelo grob poseg v naravno okolje, primerljiv, če ne hujši, z uničenjem mrtvice na desnem bregu Save leta 2019. Tam so kljub odredbi inšpekcije za okolje, da je treba vzpostaviti prvotno stanje, torej mokrišče, zdaj njive.



Vaščani Sela so za STA zanikali, da bi šlo za nedovoljen poseg v naravno okolje. Pojasnili so, da je lastnik zemljišča izvedel enostavno agromelioracijo z namenom izboljšanja zemlje in olepšanja krajine. Na mestih, kjer strojna obdelava ni mogoča, nameravajo posaditi hruške tepke. Na inšpektoratu za okolje so potrdili, da so v četrtek prejeli prijavo o posegu v mrtvico Save Bohinjke. Po kriterijih za določanje prioritet so jo uvrstili v drugi rang. Dodali so, da imajo evidentirano in rangirano tudi prijavo iz preteklosti, ki nakazuje podobno početje kot v tokratni prijavi, inšpekcijski postopek pa še ni bil uveden.

Kjer se lepšega okoliša ne da obdelati z mehanizacijo, bodo tepke, pravijo vaščani. FOTO: Danilo Bertoncelj
Kjer se lepšega okoliša ne da obdelati z mehanizacijo, bodo tepke, pravijo vaščani. FOTO: Danilo Bertoncelj


Na ministrstvu za okolje in prostor so ob svetovnem dnevu mokrišč 2. februarja opozorili, da je človek v zadnjih 300 letih uničil skoraj 90 odstotkov mokrišč po svetu in da so tudi v Sloveniji mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi. Z izgubo mokrišč izgubljamo pitno vodo, številne živali in rastline ter številne funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. Ob svetovnem dnevu prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, 3. marca, pa so omenili, da je v EU do leta 2030 predvideno »strogo varstvo kar deset odstotkov kopnega«.

Območje posegov v okolici Bleda. FOTO: Danilo Bertoncelj
Območje posegov v okolici Bleda. FOTO: Danilo Bertoncelj


Ljudje nimajo besede


Ukrepanje pričakujejo tudi ob sotočju Save Dolinke in Save Bohinjke pri Lancovem. Inšpektorat za okolje ni naredil nič od leta 2006, ko so sosedje načrtovanega kampa prijavili skalobran in hrastove pilote na 170 metrih ob nasutju treh metrov materiala na celotno območje nekdanje betonarne. To so bili posegi tudi na sedemmetrskem pasu ob Savi, ki je v lasti države. Vendar je v uradnih dokumentih zapisano, da je bil skalobran urejen leta 2010, dela pa naj bi celo financirala direkcija za vode s 185.000 evri. Sosedje pravijo, da to ne drži, skale in hrastove pilote je lastnik zemljišča vgradil prej, leta 2010 so to le legalizirali za nazaj in še plačali. Za urejanje Save je bilo sicer predvidenih sedem milijonov evrov.

Padajoča drevesa zaradi nasuvanja bližnjega terena ob sotočju Sav. FOTO: Krajan Lancovega
Padajoča drevesa zaradi nasuvanja bližnjega terena ob sotočju Sav. FOTO: Krajan Lancovega


Krajani petnajstih hiš v naselju Lancovo so od načrtovanega kampa oddaljeni od 50 do 70 metrov, pa čutijo, da nimajo nobene besede o tem, kaj naj bi zraslo na območju. Za Rekreacijsko-turistični center Lancovo Igor Boncelj, lastnik kranjske družbe BVI za prodajo mini gradbene mehanizacije, menda ne potrebuje niti presoje vplivov na okolje. Čeprav je center kar velika obremenitev, sprejel naj bi od 500 do 600 gostov, vključeni so apartmaji, restavracija, 62 enot za kampiranje, velik ribnik, sto parkirnih prostorov, tudi mala čistilna naprava.

Komentarji: