Evropejci združeni v strahu pred podnebno krizo

Kako v Evropi dojemamo podnebne spremembe in kaj smo pripravljeni storiti za izboljšanje razmer.
Fotografija: Družina opazuje razjarjeno morje zaradi nevihte Gloria, ki je zajela španska obalna mesta. FOTO: Reuters/Nacho Doce 
Odpri galerijo
Družina opazuje razjarjeno morje zaradi nevihte Gloria, ki je zajela španska obalna mesta. FOTO: Reuters/Nacho Doce 

Dvainosemdeset odstotkov Evropejcev meni, da podnebne spremembe vplivajo na njihov vsakdan, četrtina pa jih verjame, da se bodo zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov v svoji državi morali preseliti drugam. Med mladimi Evropejci je ta delež še precej višji, 41-odstoten. Anketa Evropske investicijske banke (EIB) omogoča vpogled v to, kako prebivalci evropskih držav dojemajo podnebne spremembe, njihov vpliv v primerjavi s prebivalci ZDA in Kitajske ter kaj so pripravljeni »žrtvovati« za boj proti njim.

Druga podnebna anketa EIB, enega največjih javnih posojilodajalcev na svetu, ki je napovedala, da po letu 2021 ne bo več financirala energetskih projektov na fosilna goriva, potrjuje, da je strah pred podnebnimi spremembami razširjen po vsej Evropi. Slaba polovica (47 odstotkov) Evropejcev podnebne spremembe omenja kot največji izziv družbe, bolj pereč kot dostop do zdravstvene oskrbe (39) in brezposelnosti (39).

FOTO: Infografika Delo
FOTO: Infografika Delo

 

Da podnebne spremembe lahko ustavimo, meni dobra polovica Evropejcev 


Prebivalci Slovenije dostop do zdravstvenih storitev še vedno postavljajo na prvo mesto težav (55 odstotkov vprašanih), podnebne spremembe pa na drugo (42). Prebivalce ZDA prav tako najbolj skrbi zdravstvo (45 odstotkov) in šele nato podnebna kriza, medtem ko je za kar 73 odstotkov Kitajcev podnebna kriza največja težava.

Glede boja proti podnebnim spremembam so Evropejci bolj skeptični kot Kitajci in manj kot Američani – 59 odstotkov jih meni, da je podnebne spremembe mogoče ustaviti. Na Kitajskem je takih 80 odstotkov, v ZDA pa le dobra polovica. Večji delež Evropejcev (69) je prepričan, da s svojimi dejanji lahko pripomorejo k izboljšanju podnebnih sprememb. Na Kitajskem to meni 72 odstotkov, v ZDA 65 odstotkov prebivalcev.

Ženska kljubuje vetru na plaži El Bogatell v Barceloni, ki jo je, kot več drugih španskih obalnih mest, zajela nevihta Gloria z močnim vetrom, dežjem in snegom. FOTO: AFP/Josep Lago
Ženska kljubuje vetru na plaži El Bogatell v Barceloni, ki jo je, kot več drugih španskih obalnih mest, zajela nevihta Gloria z močnim vetrom, dežjem in snegom. FOTO: AFP/Josep Lago

 

64 odstotkov (bi) avto zamenjalo za javni prevoz


Vprašanja, kaj so pripravljeni storiti, da bi preprečili podnebne spremembe, so se nanašala na prevoz, dom in potrošnjo – 64 odstotkov Evropejcev je vožnjo z avtomobilom pripravljeno zamenjati za javni prevoz ali to že počnejo. Na Kitajskem je takšnih 93 odstotkov, v ZDA slaba polovica. Pri nas je 56 odstotkov anketirancev odgovorilo, da so to že storili ali o tem razmišljajo.
Vzhodna Evropa izstopa po visokem deležu potnikov javnega prometa. Le trije odstotki Evropejcev in pet odstotkov Američanov je klasične avtomobile zamenjalo z električnimi, na Kitajskem 26 odstotkov.

Dobra tretjina Evropejcev se je odločila, da bo na počitnice redkeje potovala z letalom, tri četrtine pa jih obljublja, da bodo napoved uresničili še letos. Na Kitajskem je ljudi, ki zmanjšujejo število potovanj z letalom, 94 odstotkov, v ZDA 69 odstotkov. V Sloveniji je 70 odstotkov anketiranih dejalo, da so zmanjšali število poti z letalom ali to nameravajo v prihodnosti.

Protestnica iz gibanja Extinction Rebellion na bruseljskem motorističnem šovu. FOTO: Reuters/Yves Herman 
Protestnica iz gibanja Extinction Rebellion na bruseljskem motorističnem šovu. FOTO: Reuters/Yves Herman 

 

Ozaveščeni potrošniki, pasivni državljani


Kar 91 odstotkov Kitajcev domove pozimi ogreva manj, med Evropejci in Američani to počne le tri četrtine prebivalstva. V Sloveniji smo v evropskem povprečju. Za štiri odstotne točke od tega pa odstopamo pri deležu prebivalcev, ki so prešli na ponudnike zelene energije ali to načrtujejo (74 odstotkov). Na Kitajskem je delež takih prebivalcev 94-odstoten, v ZDA 64-odstoten.

Boljši od evropskega povprečja smo v Sloveniji tudi po deležu ločevanja odpadkov, zmanjševanju uporabe plastenk in plastičnih nakupovalnih vrečk – 80 odstotkov ljudi je pripravljenih bojkotirati ali že bojkotirajo podjetja ali znamke, ki so med največjimi povzročitelji podnebnega segrevanja. Precej manj kot potrošniki smo okoljsko in podnebno angažirani kot državljani, saj se 90 odstotkov vprašanih še ni udeležilo protesta ali shoda v podporo boju proti podnebnim spremembam, velika večina ni podpisala nobene peticije za hitrejše ukrepanje proti podnebni krizi.

Komentarji: