V nadaljevanju preberite:

Zelene površine so dobile svoje mesto v zakonodaji že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v samostojni Sloveniji pa so vseskozi izgubljale pomen. Tako se dogajajo obglavljanje dreves, asfaltiranje in tlakovanje zelenih površin, gradbene parcele običajno pozidajo do meje, zelene površine pa so betonska korita s 40 centimetri zemlje. Evropska komisija je sprejela uredbo o obnovi narave, tudi v mestih.

Ljudje so vse bolj občutljivi na sekanje dreves in uničevanje zelenic, njihove pritožbe pridejo tudi do politikov in ministrstva za naravne vire in prostor, pravi generalna direktorica za prostor in graditev Nataša Bratina. Opozorila je, da se obglavljanje dreves še dogaja, to področje je bilo namreč predolgo zanemarjeno. Koristi zelenih površin so se ljudje zavedeli med epidemijo, odziv na poseganje vanje je še vedno velik.