Inšpektorji bi lahko preverili evidenčne liste
Ministrstvo za okolje mora vzeti vajeti v svoje roke, poskrbeti za nadzor in strategijo
Odpri galerijo
Sanacija okoljske katastrofe v Hočah bo stala najmanj pol milijona evrov. FOTO: Gregor Mlakar/STA
Kriminalisti so v preiskavi ugotovili, da pet osumljenih, eden z območja Celja, štirje iz Ljubljane, ni spoštovalo predpisov o prevzemu, odvozu in obdelavi odpadnega komunalnega blata kot tudi ne zakonodaje, ki ureja varstvo okolja. Hkrati ugotavljajo, da primer pri Hočah ni osamljen in da so bila nekatera podjetja vpletena v več kaznivih dejanj že prej. A to bi lahko že sproti ugotovile tudi službe ministrstva za okolje, ki se temu področju izogibajo, meni stroka.
Kriminalisti so dobili več prijav nezakonitega odlaganja blata v Pivoli, ugotovili pa so, da so bili kršeni številni predpisi. Z dvema tovornjakoma so 3. junija v devetih vožnjah na območje Pivole prepeljali 197 ton blata, ki je onesnažilo pitno vodo in naredilo ogromno škodo v naravi, je povedal vodja sektorja kriminalistične policije PU Maribor Beno Meglič. Dehidrirano blato vsebuje več težkih kovin, baker, cink in svinec, poleg tega je okuženo s salmonelo. Za to dejanje je zagrožena zaporna kazen do osem let. A kriminalisti se pri tem ne bodo ustavili, saj je Meglič napovedal, da bodo preverili vso dokumentacijo in tudi zgodovino nekaterih podjetij.
Kazni se bodo gotovo še zvišale, saj bodo kriminalisti obseg škode lahko določili po analizah tal, vode, rastlin in živali. Meglič je opozoril, da bo sanacija Botaničnega vrta trajala več let, toliko časa bo namreč trajalo, da se bodo vrnile pregnane živalske in rastlinske vrste.
Na izjavo ministrstva za okolje in prostor (Mop), da so za ravnanje z blatom čistilnih naprav odgovorne občine in da njihovo usklajevanje vodi Zbornica komunalnega gospodarstva (ZKG), je direktor zbornice Sebastijan Zupanc odgovoril, da so že pred časom pozvali Mop k sestavi strokovne komisije, ki bi pripravila smernice za strategijo ravnanja z odpadnim blatom. Na Mopu so ta predlog zavrnili, zato je ZKG sestavila skupino in pripravila seminar s strokovnjaki, tudi nemškim strokovnjakom, ki se ukvarja prav s termično izrabo blata. Zapis so potem posredovali tudi ministrstvu, saj ZKG ali občine ne morejo sprejeti nacionalne strategije, brez te pa občine ne morejo vložiti več 100.000 evrov v projekte.
Kljub temu imajo zdaj zgolj besede državne sekretarke Metke Gorišek, ki je za kratkoročno rešitev navedla uporabo blata pri izdelavi kompozitnih materialov, srednjeročno pa termično izrabo blata v monosežigalnicah. Državna sekretarka je lani v spletni konferenci napovedala še razpise in sofinanciranje projektov. ZKG je po nemškem zgledu predlagala regijski koncept s štirimi ali petimi sežigalnicami zgolj za blato. »Tako rešujejo problem z blatom v Nemčiji, Avstriji in Švici,« pravi Zupanc, ki je že leta 2014 ocenil, da bodo z blatom težave.
Ob čistilnih napravah ni prostora za dolgotrajno skladiščenje blata, iz čistilnih bazenov pa ga morajo izločati, sicer se čistilne naprave ustavijo. Prevzem blata se je pri tem podražil s 60 na 240 evrov. Prevzemniki so ob tem trdili, da blato sušijo, zdaj pa se kaže, kaj se je dogajalo – Rodik, Lokev, Dramlje, Šentjur, Pivola … našteva Zupanc. »V Sloveniji na leto nastane 160.000 ton blata. Če ga nekdo 10.000 ton odloži v naravi, je to 2,4 milijona evrov protipravno pridobljenega dobička,« opozarja Zupanc.
Mop bi sicer lahko ukrepal tudi s preverjanjem elektronskih evidenčnih listov. Te morajo prevzemniki vložiti v evidenco Arsa 15. dan za pretekli mesec. »Če kje količina blata ponikne, je to razvidno iz evidenčnih listov. Inšpektorji bi preprosto lahko preverili, ali ima prevzemnik zmogljivosti za sušenje blata ali ima obrat okoljevarstveno dovoljenje ali ne,« pravi Zupanc in dodaja, da ima Slovenija težave na vseh področjih odpadkov, zlasti pa z nadzorom, evidencami in pomanjkanjem razvojne strategije.
Sežigalnica v Celju ima sicer tehnološki postopek te vrste, da ji kurjenje mokrega blata ustreza. V Salonitu Anhovo pa ne prevzemajo niti suhega blata, raje kurijo visokokalorične plastične odpadke in gume. Podobno je s sežigalnicami v tujini. Odpadna plastika ima kurilno vrednost med 16 in 21 kilodžulov na kilogram, blato pa le 10 do 11 kilodžulov na kilogram.
Kriminalisti so dobili več prijav nezakonitega odlaganja blata v Pivoli, ugotovili pa so, da so bili kršeni številni predpisi. Z dvema tovornjakoma so 3. junija v devetih vožnjah na območje Pivole prepeljali 197 ton blata, ki je onesnažilo pitno vodo in naredilo ogromno škodo v naravi, je povedal vodja sektorja kriminalistične policije PU Maribor Beno Meglič. Dehidrirano blato vsebuje več težkih kovin, baker, cink in svinec, poleg tega je okuženo s salmonelo. Za to dejanje je zagrožena zaporna kazen do osem let. A kriminalisti se pri tem ne bodo ustavili, saj je Meglič napovedal, da bodo preverili vso dokumentacijo in tudi zgodovino nekaterih podjetij.
197 ton
blata so prepeljali na območje Pivole.
blata so prepeljali na območje Pivole.
Kazni se bodo gotovo še zvišale, saj bodo kriminalisti obseg škode lahko določili po analizah tal, vode, rastlin in živali. Meglič je opozoril, da bo sanacija Botaničnega vrta trajala več let, toliko časa bo namreč trajalo, da se bodo vrnile pregnane živalske in rastlinske vrste.
Ministrstvo bi moralo voditi
Na izjavo ministrstva za okolje in prostor (Mop), da so za ravnanje z blatom čistilnih naprav odgovorne občine in da njihovo usklajevanje vodi Zbornica komunalnega gospodarstva (ZKG), je direktor zbornice Sebastijan Zupanc odgovoril, da so že pred časom pozvali Mop k sestavi strokovne komisije, ki bi pripravila smernice za strategijo ravnanja z odpadnim blatom. Na Mopu so ta predlog zavrnili, zato je ZKG sestavila skupino in pripravila seminar s strokovnjaki, tudi nemškim strokovnjakom, ki se ukvarja prav s termično izrabo blata. Zapis so potem posredovali tudi ministrstvu, saj ZKG ali občine ne morejo sprejeti nacionalne strategije, brez te pa občine ne morejo vložiti več 100.000 evrov v projekte.
Kljub temu imajo zdaj zgolj besede državne sekretarke Metke Gorišek, ki je za kratkoročno rešitev navedla uporabo blata pri izdelavi kompozitnih materialov, srednjeročno pa termično izrabo blata v monosežigalnicah. Državna sekretarka je lani v spletni konferenci napovedala še razpise in sofinanciranje projektov. ZKG je po nemškem zgledu predlagala regijski koncept s štirimi ali petimi sežigalnicami zgolj za blato. »Tako rešujejo problem z blatom v Nemčiji, Avstriji in Švici,« pravi Zupanc, ki je že leta 2014 ocenil, da bodo z blatom težave.
Zbornica komunalnega gospodarstva je po nemškem zgledu predlagala regijski koncept s štirimi ali petimi sežigalnicami samo za blato.
Ob čistilnih napravah ni prostora za dolgotrajno skladiščenje blata, iz čistilnih bazenov pa ga morajo izločati, sicer se čistilne naprave ustavijo. Prevzem blata se je pri tem podražil s 60 na 240 evrov. Prevzemniki so ob tem trdili, da blato sušijo, zdaj pa se kaže, kaj se je dogajalo – Rodik, Lokev, Dramlje, Šentjur, Pivola … našteva Zupanc. »V Sloveniji na leto nastane 160.000 ton blata. Če ga nekdo 10.000 ton odloži v naravi, je to 2,4 milijona evrov protipravno pridobljenega dobička,« opozarja Zupanc.
Mop bi sicer lahko ukrepal tudi s preverjanjem elektronskih evidenčnih listov. Te morajo prevzemniki vložiti v evidenco Arsa 15. dan za pretekli mesec. »Če kje količina blata ponikne, je to razvidno iz evidenčnih listov. Inšpektorji bi preprosto lahko preverili, ali ima prevzemnik zmogljivosti za sušenje blata ali ima obrat okoljevarstveno dovoljenje ali ne,« pravi Zupanc in dodaja, da ima Slovenija težave na vseh področjih odpadkov, zlasti pa z nadzorom, evidencami in pomanjkanjem razvojne strategije.
Sežigalnica v Celju ima sicer tehnološki postopek te vrste, da ji kurjenje mokrega blata ustreza. V Salonitu Anhovo pa ne prevzemajo niti suhega blata, raje kurijo visokokalorične plastične odpadke in gume. Podobno je s sežigalnicami v tujini. Odpadna plastika ima kurilno vrednost med 16 in 21 kilodžulov na kilogram, blato pa le 10 do 11 kilodžulov na kilogram.
