Ministri za kmetijstvo EU potrdili reformo skupne kmetijske politike
Kompromisni predlog je za Slovenijo po besedah kmetijskega ministra Jožeta Podgorška sprejemljiv.
Odpri galerijo
Za kmetijstvo je okviru večletnega finančnega okvira EU 2021-2027 predvidena približno tretjina vseh sredstev oziroma 387 milijard evrov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ministri za kmetijstvo EU so danes v Luxembourgu potrdili reformni sveženj skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027. Dogovor o reformi utira pot bolj zeleni, trajnostni in pravičnejši kmetijski politiki.
Ministri so danes potrdili kompromisni dogovor o zakonodajnem svežnju reforme skupne kmetijske politike, za katero je v okviru večletnega finančnega okvira 2021-2027 predvidena približno tretjina vseh sredstev oziroma 387 milijard evrov.
Današnja potrditev je bila v veliki meri pričakovana, potem ko so politični dogovor po treh letih pogajanj že minuli petek dosegli predstavniki treh osrednjih institucij EU.
»Verjamem, da doseženi kompromis predstavlja zelo pomemben in potreben korak pri reformi skupne kmetijske politike. Prepričan sem, da bo spodbujala trajnostni in konkurenčni kmetijski sektor, ki lahko podpira preživetje kmetov in zagotavlja zdravo in trajnostno hrano za družbo,« je na twitterju danes sporočil evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.
Z novo skupno kmetijsko politiko bodo od leta 2023 veljale višje okoljske in podnebne ambicije, ki bodo usklajene s cilji evropskega zelenega dogovora. Zagotovila bo tudi pravičnejšo razdelitev sredstev, predvsem majhnim in srednje velikim kmetijam ter mladim kmetom.
Kompromisni predlog, ki ga je pripravilo portugalsko predsedstvo EU, je za Slovenijo po besedah kmetijskega ministra Jožeta Podgorška sprejemljiv. Zagotovo bi bil lahko boljši, vendarle pa gre za kompromisni predlog 27 držav članic, in tudi danes se je pokazalo, da ima vsaka članica kakšen pomislek, je povedal v virtualni izjavi za slovenske novinarje po sprejetem dogovoru.
Kot je pojasnil, je razen štirih večina članic dogovor podprla. Katere štiri članice so to bile, ni želel razkriti.
V skladu s predlogom bodo države članice obvezane ponuditi t. i. ekosheme, s katerimi bi kmete še dodatno spodbujali k okolju prijaznim praksam in izboljšanju dobrobiti živali. Članice bodo morale zanje od leta 2025 nameniti najmanj 25 odstotkov neposrednih plačil, ki jih prejmejo za skupno kmetijsko politiko. Vstop v te sheme pa bo za kmete prostovoljen, je ob tem pojasnil Podgoršek.
Kar se sredstev v okviru drugega stebra kmetijske politike tiče, pa je minister izpostavil, da bo 35 odstotkov sredstev namenjenih za investicije za prilagajanje na podnebne spremembe.
Nova skupna kmetijska politika bo zagotovila tudi pravičnejšo razdelitev sredstev, predvsem majhnim in srednje velikim kmetijam ter mladim kmetom. Države članice bodo morale na nacionalni ravni najmanj 10 odstotkov plačil prerazporediti v korist manjših kmetij. Vključuje tudi socialno pogojenost, kar pomeni, da bodo morali upravičenci spoštovati evropske socialne in delovnopravne elemente za prejem sredstev.
Po ocenah Slovenije je dogovor uravnotežen, saj vključuje vse tri pomembne temelje za trajnostno skupno kmetijsko politiko - okoljskega, socialnega in ekonomskega, je še dejal Podgoršek.
Ocenjuje, da bomo tudi v Sloveniji lahko ambiciozno zakorakali v novo programsko obdobje in v nacionalni strateški načrt, ki ga morajo pripraviti vse članice, vpeljali ukrepe za okolje in podnebje. Pri tem upa, da bodo ti ukrepi sprejemljivi tudi za kmetijska gospodarstva. Slovenija že pripravlja strateški načrt, ki bo šel konec tega tedna v prvo širšo javno obravnavo, je še povedal.
Po današnji politični potrditvi kompromisnega dogovora bodo na medinstitucionalni ravni obravnavali preostale tehnične podrobnosti predlaganega reformnega svežnja kmetijske politike, ki jo morata formalno potrditi še Evropski parlament in Svet EU, je danes sporočila predsedujoča Portugalska, ki tokrat zadnjič predseduje Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo, preden bo štafeto prevzela Slovenija. Nova skupna kmetijska politika naj bi se začela izvajati 1. januarja 2023, do takrat se bo še naprej uporabljal prehodni dogovor, dosežen leta 2020.
Ministri so danes potrdili kompromisni dogovor o zakonodajnem svežnju reforme skupne kmetijske politike, za katero je v okviru večletnega finančnega okvira 2021-2027 predvidena približno tretjina vseh sredstev oziroma 387 milijard evrov.
Današnja potrditev je bila v veliki meri pričakovana, potem ko so politični dogovor po treh letih pogajanj že minuli petek dosegli predstavniki treh osrednjih institucij EU.
»Verjamem, da doseženi kompromis predstavlja zelo pomemben in potreben korak pri reformi skupne kmetijske politike. Prepričan sem, da bo spodbujala trajnostni in konkurenčni kmetijski sektor, ki lahko podpira preživetje kmetov in zagotavlja zdravo in trajnostno hrano za družbo,« je na twitterju danes sporočil evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.
Z novo skupno kmetijsko politiko bodo od leta 2023 veljale višje okoljske in podnebne ambicije, ki bodo usklajene s cilji evropskega zelenega dogovora. Zagotovila bo tudi pravičnejšo razdelitev sredstev, predvsem majhnim in srednje velikim kmetijam ter mladim kmetom.
Kompromisni predlog, ki ga je pripravilo portugalsko predsedstvo EU, je za Slovenijo po besedah kmetijskega ministra Jožeta Podgorška sprejemljiv. Zagotovo bi bil lahko boljši, vendarle pa gre za kompromisni predlog 27 držav članic, in tudi danes se je pokazalo, da ima vsaka članica kakšen pomislek, je povedal v virtualni izjavi za slovenske novinarje po sprejetem dogovoru.
Kot je pojasnil, je razen štirih večina članic dogovor podprla. Katere štiri članice so to bile, ni želel razkriti.
V skladu s predlogom bodo države članice obvezane ponuditi t. i. ekosheme, s katerimi bi kmete še dodatno spodbujali k okolju prijaznim praksam in izboljšanju dobrobiti živali. Članice bodo morale zanje od leta 2025 nameniti najmanj 25 odstotkov neposrednih plačil, ki jih prejmejo za skupno kmetijsko politiko. Vstop v te sheme pa bo za kmete prostovoljen, je ob tem pojasnil Podgoršek.
Tretjina sredstev za prilagajanje na podnebne spremembe
Kar se sredstev v okviru drugega stebra kmetijske politike tiče, pa je minister izpostavil, da bo 35 odstotkov sredstev namenjenih za investicije za prilagajanje na podnebne spremembe.
Nova skupna kmetijska politika bo zagotovila tudi pravičnejšo razdelitev sredstev, predvsem majhnim in srednje velikim kmetijam ter mladim kmetom. Države članice bodo morale na nacionalni ravni najmanj 10 odstotkov plačil prerazporediti v korist manjših kmetij. Vključuje tudi socialno pogojenost, kar pomeni, da bodo morali upravičenci spoštovati evropske socialne in delovnopravne elemente za prejem sredstev.
Po ocenah Slovenije je dogovor uravnotežen, saj vključuje vse tri pomembne temelje za trajnostno skupno kmetijsko politiko - okoljskega, socialnega in ekonomskega, je še dejal Podgoršek.
Ocenjuje, da bomo tudi v Sloveniji lahko ambiciozno zakorakali v novo programsko obdobje in v nacionalni strateški načrt, ki ga morajo pripraviti vse članice, vpeljali ukrepe za okolje in podnebje. Pri tem upa, da bodo ti ukrepi sprejemljivi tudi za kmetijska gospodarstva. Slovenija že pripravlja strateški načrt, ki bo šel konec tega tedna v prvo širšo javno obravnavo, je še povedal.
Po današnji politični potrditvi kompromisnega dogovora bodo na medinstitucionalni ravni obravnavali preostale tehnične podrobnosti predlaganega reformnega svežnja kmetijske politike, ki jo morata formalno potrditi še Evropski parlament in Svet EU, je danes sporočila predsedujoča Portugalska, ki tokrat zadnjič predseduje Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo, preden bo štafeto prevzela Slovenija. Nova skupna kmetijska politika naj bi se začela izvajati 1. januarja 2023, do takrat se bo še naprej uporabljal prehodni dogovor, dosežen leta 2020.
