Ministrstvo zanika znižanje standardov varstva čebel
Kmetijsko ministrstvo potrdilo, da podpira model, ki po navedbah PAN Europe dviguje sprejemljivo smrtnost čebel s sedmih na 20 odstotkov.
Odpri galerijo
Med državami, ki so naklonjene znižanju standardov za zaščito čebel pred pesticidi, je tudi Slovenija, pobudnica svetovnega dne čebel. FOTO: Blaž Koderman
Med državami, ki so naklonjene znižanju standardov za zaščito čebel pred pesticidi, je tudi Slovenija, pobudnica svetovnega dne čebel. Ministrstvo za kmetijstvo podpira matematični model BEEHAVE, ki dviguje »sprejemljivo« smrtnost čebel zaradi izpostavljenosti pesticidom s sedmih na 20 odstotkov. Na ministrstvu kljub temu zatrjujejo, da »nikakor ne gre za nižanje standarda varovanja čebel«.
Kot smo poročali, se na ravni EU obravnavajo posodobitve smernic za ocenjevanje tveganja pesticidov za čebele, ki jih je Evropska Agencija za varnost hrane (Efsa) objavila leta 2013. Evropska komisija je v četrtek in petek na zasedanju odbora za fitofarmacevtska sredstva predstavnikom držav članic predstavila štiri različne opcije glede ocenjevanja tveganja za opraševalce.
Na podlagi dokumentov, ki jih je pridobila nevladna organizacija Pesticide Action Europe (PAN Europe), vse štiri možnosti odpirajo vrata razvodenitvi smernic za zaščito čebel pred pesticidi. Kot posebej problematično Pan Europe izpostavlja model BEEHAVE, ki ga je sofinancirala Syngenta. Ta sprejemljivo smrtnost čebeljih družin zaradi pesticidov z zdajšnje sedemodstotne zvišuje na 20 odstotkov. Po navedbah PAN Europe model podpira vsaj 15 članic EU.
Na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da se države na nedavnem zasedanju še niso opredeljevale do predloga dokumenta. Natančnejša opredelitev obsega ocene tveganja bo predvidoma sledila na oktobrskem zasedanju, ko se predvideva tudi potrditev posodobljenih smernic.
Glede stališča Slovenije do predlogov odgovarjajo, da to temelji na »mnenju strokovnjakov s področja ekotoksikologije, ki imajo večletne izkušnje z ocenjevanjem tveganja za čebele«. V preteklosti je ministrstvo podalo strokovno mnenje na različne možnosti, ki sta jih predstavili komisija in Efsa, dodajajo.
V nadaljevanju pojasnjujejo, zakaj Slovenija podpira uporabo modela BEEHAVE. »Vsi čebelji panji kažejo spremenljivost števila čebel v koloniji med sezono. Kadar število čebel v koloniji ostane v območju, ki je določeno na podlagi pričakovane normalne spremenljivosti, ni nesprejemljivega učinka pesticidov. V smernicah Efse je upoštevano sedemodstotno zmanjšanje velikosti čebeljih družin, ki temelji na strokovni presoji, in naj bi predstavljalo normalno spremenljivost. Ker želimo imeti dobre neodvisne podatke o pričakovani normalni spremenljivosti velikosti čebeljih družin, Slovenija podpira uporabo znanstveno potrjenega modela BEEHAVE, namesto da se opira samo na strokovno presojo.«
Model, ki ga je po navedbi ministrstva razvila univerza v Exeterju (sofinanciranja Syngente ne omenjajo), simulira razvoj čebelje kolonije, nabiranje nektarja in cvetnega prahu v različnih pokrajinah. Uporabljen bo za zagotavljanje različnih scenarijev, ki predstavljajo čebelarsko prakso v različnih delih Evrope in pomenijo različne stopnje zaščite.
»Stališče Slovenije za ta pristop ne pomeni, da se je odločila za nižjo raven zaščite, ampak da bo odločitev sprejela na podlagi bolje določene normalne spremenljivosti velikosti čebeljih družin (za razliko od obstoječe sedemodstotne določene vrednosti),« trdijo.
Število čebeljih družin v Sloveniji se v zadnjih letih povečuje, kar po mnenju ministrstva kaže, da se ustrezno skrbi za zaščito čebel. Vztrajajo tudi pri odjavi nacionalne odredbe, s katero je Slovenija leta 2011, kot ena prvih držav v EU, prepovedala tri neonikotinoide, za čebele posebej strupene pesticide. Ker so neonikotinoidi prepovedani na ravni EU, gre za nepotrebno podvajanje zakonodaje, ponavljajo svoje stališče kljub protestu Čebelarske zveze Slovenije in opozorilom člana Evropskega računskega sodišča Sama Jereba, da bi preklic nacionalne odredbe omogočil izredne odobritve uporabe teh pesticidov, kar je pogosta praksa nekaterih evropskih držav.
Čebelarska zveza je ministrici Aleksandri Pivec, poslala nov protest, pridružil se ji je Nacionalni veterinarski inštitut. Kot pišejo, je ravnanje ministrstva – v izjavi sicer navajajo, da je to nacionalno odredbo že preklicalo, kar ne drži – nedopustno. V luči predlaganih sprememb smernic za zaščito čebel pred pesticidi pa menijo, da zakonodaja EU ne ustreza standardom Slovenije, zato je nacionalna odredba nujna. V času njene veljavnosti so se v Sloveniji drastično zmanjšale zastrupitve čebel, poudarjajo. Zahtevajo tudi urgentni sklic Sveta za čebelarstvo. Sprašujejo se, »ali se sploh zavedamo, kaj pomeni dopustiti 20-odstotno smrtnost čebel (in ostalih opraševalcev)?«
Kot smo poročali, se na ravni EU obravnavajo posodobitve smernic za ocenjevanje tveganja pesticidov za čebele, ki jih je Evropska Agencija za varnost hrane (Efsa) objavila leta 2013. Evropska komisija je v četrtek in petek na zasedanju odbora za fitofarmacevtska sredstva predstavnikom držav članic predstavila štiri različne opcije glede ocenjevanja tveganja za opraševalce.
Na podlagi dokumentov, ki jih je pridobila nevladna organizacija Pesticide Action Europe (PAN Europe), vse štiri možnosti odpirajo vrata razvodenitvi smernic za zaščito čebel pred pesticidi. Kot posebej problematično Pan Europe izpostavlja model BEEHAVE, ki ga je sofinancirala Syngenta. Ta sprejemljivo smrtnost čebeljih družin zaradi pesticidov z zdajšnje sedemodstotne zvišuje na 20 odstotkov. Po navedbah PAN Europe model podpira vsaj 15 članic EU.
Slovenija podpira po mnenju PAN Europe sporni model BEEHAVE.
Ta dviguje sprejemljivo smrtnost čebel s 7 na 20 odstotkov.
Glasovanje o posodobljenih smernicah ocene tveganja pesticidov za čebele predvidoma oktobra.
Ta dviguje sprejemljivo smrtnost čebel s 7 na 20 odstotkov.
Glasovanje o posodobljenih smernicah ocene tveganja pesticidov za čebele predvidoma oktobra.
Model naj bi bolje določil normalno spremenljivost velikosti čebeljih družin
Na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da se države na nedavnem zasedanju še niso opredeljevale do predloga dokumenta. Natančnejša opredelitev obsega ocene tveganja bo predvidoma sledila na oktobrskem zasedanju, ko se predvideva tudi potrditev posodobljenih smernic.
Glede stališča Slovenije do predlogov odgovarjajo, da to temelji na »mnenju strokovnjakov s področja ekotoksikologije, ki imajo večletne izkušnje z ocenjevanjem tveganja za čebele«. V preteklosti je ministrstvo podalo strokovno mnenje na različne možnosti, ki sta jih predstavili komisija in Efsa, dodajajo.
V nadaljevanju pojasnjujejo, zakaj Slovenija podpira uporabo modela BEEHAVE. »Vsi čebelji panji kažejo spremenljivost števila čebel v koloniji med sezono. Kadar število čebel v koloniji ostane v območju, ki je določeno na podlagi pričakovane normalne spremenljivosti, ni nesprejemljivega učinka pesticidov. V smernicah Efse je upoštevano sedemodstotno zmanjšanje velikosti čebeljih družin, ki temelji na strokovni presoji, in naj bi predstavljalo normalno spremenljivost. Ker želimo imeti dobre neodvisne podatke o pričakovani normalni spremenljivosti velikosti čebeljih družin, Slovenija podpira uporabo znanstveno potrjenega modela BEEHAVE, namesto da se opira samo na strokovno presojo.«
Model, ki ga je po navedbi ministrstva razvila univerza v Exeterju (sofinanciranja Syngente ne omenjajo), simulira razvoj čebelje kolonije, nabiranje nektarja in cvetnega prahu v različnih pokrajinah. Uporabljen bo za zagotavljanje različnih scenarijev, ki predstavljajo čebelarsko prakso v različnih delih Evrope in pomenijo različne stopnje zaščite.
»Stališče Slovenije za ta pristop ne pomeni, da se je odločila za nižjo raven zaščite, ampak da bo odločitev sprejela na podlagi bolje določene normalne spremenljivosti velikosti čebeljih družin (za razliko od obstoječe sedemodstotne določene vrednosti),« trdijo.
Nov protest čebelarske zveze, pridružuje se ji nacionalni veterinarski inštitut
Število čebeljih družin v Sloveniji se v zadnjih letih povečuje, kar po mnenju ministrstva kaže, da se ustrezno skrbi za zaščito čebel. Vztrajajo tudi pri odjavi nacionalne odredbe, s katero je Slovenija leta 2011, kot ena prvih držav v EU, prepovedala tri neonikotinoide, za čebele posebej strupene pesticide. Ker so neonikotinoidi prepovedani na ravni EU, gre za nepotrebno podvajanje zakonodaje, ponavljajo svoje stališče kljub protestu Čebelarske zveze Slovenije in opozorilom člana Evropskega računskega sodišča Sama Jereba, da bi preklic nacionalne odredbe omogočil izredne odobritve uporabe teh pesticidov, kar je pogosta praksa nekaterih evropskih držav.
Čebelarska zveza je ministrici Aleksandri Pivec, poslala nov protest, pridružil se ji je Nacionalni veterinarski inštitut. Kot pišejo, je ravnanje ministrstva – v izjavi sicer navajajo, da je to nacionalno odredbo že preklicalo, kar ne drži – nedopustno. V luči predlaganih sprememb smernic za zaščito čebel pred pesticidi pa menijo, da zakonodaja EU ne ustreza standardom Slovenije, zato je nacionalna odredba nujna. V času njene veljavnosti so se v Sloveniji drastično zmanjšale zastrupitve čebel, poudarjajo. Zahtevajo tudi urgentni sklic Sveta za čebelarstvo. Sprašujejo se, »ali se sploh zavedamo, kaj pomeni dopustiti 20-odstotno smrtnost čebel (in ostalih opraševalcev)?«
