Mount Everest v sebi skrival enajst ton smeti in (vsaj) štiri trupla

Naravovarstvena odprava na Mount Everest, ki je potekala več tednov, je obrodila sadove.
Fotografija: Da človeška ravnodušnost do narave ne pozna meja, dokazuje več kot enajst ton smeti, ki so jih zbrali čistilci. FOTO: AFP
Odpri galerijo
Da človeška ravnodušnost do narave ne pozna meja, dokazuje več kot enajst ton smeti, ki so jih zbrali čistilci. FOTO: AFP

Čistilno akcijo na najvišji gori sveta so izpeljali na pobudo Nepalske vlade in je trajala od marca do maja. V tem času je čistilna ekipa, ki jo je sestavljalo dvajset šerp podjetja za recikliranje, z različnih baznih kampov zbrala pet ton smeti, še šest pa so jih dodali z nižjih območij

Po odpravi so dejali, da so pobočja Mount Everesta polna človeških iztrebkov, praznih jeklenk s kisikom, raztrganih šotorov, zlomljenih lestev, pločevink in plastičnih embalaž, ki jih za seboj pustijo alpinisti.

Da človeška ravnodušnost do narave ne pozna meja, dokazuje več kot enajst ton smeti, ki so jih zbrali čistilci. Nekaj smeti so s helikopterjem odpeljali do mesta Katmandu, kjer jih bodo reciklirali.

S sklepno ceremonijo so končali čistilno kampanjo, ob kateri so odgovorni dejali, da so »z misijo zadovoljni. Ker je nekaj smeti še vedno prekritih s snegom, pa čakamo ugodnejše temperature, da jih zberemo.«

Pobočja Mount Everesta so polna človeških iztrebkov, praznih jeklenk s kisikom, raztrganih šotorov, zlomljenih lestev, pločevink in plastičnih embalaž. FOTO: Reuters
Pobočja Mount Everesta so polna človeških iztrebkov, praznih jeklenk s kisikom, raztrganih šotorov, zlomljenih lestev, pločevink in plastičnih embalaž. FOTO: Reuters
Največ smeti so odpeljali iz kampov 2 in 3, kjer si večina alpinistov pred zadnjim delom odprave privošči daljši počitek. Koliko smeti je še tam, organizatorjem ni uspelo oceniti.

 

Našli tudi štiri trupla


Prevoza do glavnega mesta Zvezne demokratične republike Nepal pa ne bodo deležne le smeti, temveč tudi štiri neznana trupla, ki jih bodo v bolnišnici poskušali identificirati.

Več sto neustrašnih plezalcev se vsako pomlad, ki velja za vrhunec sezone, trudi stopiti na »vrh sveta«. V družbi vodnikov in nosačev tam preživijo več tednov.




Tako imenovana šotorska naselja stojijo na 5300 metrih nadmorske višine in so od marca do maja polna avanturistov, ki se želijo zapisati v zgodovino. Mnogim izmed njih pri tem tudi spodleti, sotrpinom pa ob borbi za lastno življenje v dolino ne uspe odnesti njihovih trupel.

»Cona smrti«, ki se nahaja tik pred vrhom, alpinistom predstavlja velik izziv, saj je zaradi pomanjkanja kisika za mnoge lahko usodna. Številni vodniki in alpinisti pri tem opozarjajo, da so za smrti sicer po navadi krivi drugi dejavniki.


Najbolj črna sezona od leta 2015


Letošnja sezona velja za najbolj črno sezono od leta 2015, saj je do maja na nepalski strani umrlo že devet alpinistov, dva pa sta življenje izgubila na tibetski strani Mount Everesta.

Od leta 1952, ko je človeški nogi prvič uspelo splezati na 8850 metrov visoko goro, je bila ta usodna za več kot 300 alpinistov. FOTO: AFP
Od leta 1952, ko je človeški nogi prvič uspelo splezati na 8850 metrov visoko goro, je bila ta usodna za več kot 300 alpinistov. FOTO: AFP


Od leta 1952, ko je človeški nogi prvič uspelo splezati na 8848 metrov visoko goro, je bila ta usodna za več kot 300 alpinistov. Število trupel, ki so še vedno tam, ostaja neznanka.

Državno blagajno Nepala opazno obogatijo dovoljenja za odpravo, saj posamezno stane kar 11.000 evrov. V letošnjem letu so jih podelili že 381.
 

Preberite še:

Komentarji: