Ogrožena je tretjina območij naravne dediščine

Podnebne spremembe so zdaj glavna grožnja za najbolj dragocena območja narave, ugotavlja IUCN.
Fotografija: Ledenik Waterton napaja jezero Saint Mary. FOTO: Bernd Thaller/IUCN
Odpri galerijo
Ledenik Waterton napaja jezero Saint Mary. FOTO: Bernd Thaller/IUCN

Podnebne spremembe ogrožajo tretjino območij svetovne naravne dediščine, tudi največji koralni greben na svetu. Direktor IUCN, mednarodne zveze za varstvo narave, Bruno Oberle, je ob poročilu dejal, da so to najbolj dragocena območja, ki smo jih dolžni ohraniti prihodnjim generacijam.

V poročilu IUCN razkriva, kako uničujoče vplivajo podnebne spremembe na nekatera območja, od krčenja ledenikov in beljenja koral do čedalje hujših suš in požarov. »Medtem ko mednarodna skupnost oblikuje nove cilje za ohranitev biotske raznovrstnosti, to poročilo kaže na nujnost, da se okoljskih izzivov lotimo skupaj na svetovni ravni,« pravi Oberle.

World Heritage Outlook 3 ima za osnovo prejšnja poročila iz 2014 in 2017, tako so videli, kako se 252 naravnih območij spreminja oziroma ali so ukrepi zavarovanja dovolj za ohranitev ali ne. Ugotovili pa so, da so podnebne spremembe po negativnih učinkih že prehitele invazivne tujerodne vrste.

Narodni park Serengeti v Afriki. FOTO: Jorge Cancela/IUCN
Narodni park Serengeti v Afriki. FOTO: Jorge Cancela/IUCN


Med 83 območji svetovne naravne dediščine je tudi avstralski veliki koralni greben, ki ga ogrožajo segrevanje oceanov, kisanje oceanov zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida in čedalje hujša neurja. To vodi do umiranja koral, pozneje pa tudi do upada pestrosti morskih rastlin in živali. Ob obalah Južne Afrike so podnebne spremembe pospešile razvoj invazivnih vrst, zavarovano območje Pantanal v Braziliji pa so ogrozili lanski in letošnji hudi požari. V jezeru Kluane, ki je v Kanadi in ZDA, se je zmanjšalo število vrst rib, ker se ledeniki, ki napajajo reko in jezero, hitreje stopijo.

image_alt
Postcovid kot upanje za naravo?


V IUCN so glede na grožnje ocenili tudi razmere na območjih, ustreznost ukrepov zaščite in metode upravljanja območij naravne dediščine. Dobro ali dobro oceno s pridržkom je dobilo 63 odstotkov območij, 30 odstotkov območij je dobilo oceno »resna skrb«, sedem odstotkov območij pa je v kritičnem stanju. Polovica je učinkovito zavarovanih in upravljanih. Od leta 2017 so se razmere na 16 območjih poslabšale, le na osmih pa so se izboljšale.

Narodni park Vatnajokull. FOTO: Bastian Bertzky/IUCN
Narodni park Vatnajokull. FOTO: Bastian Bertzky/IUCN


V poročilu so omenili tudi prve pokazatelje posledic pandemije covida-19. Manjše število turistov res zmanjša pritisk na naravna življenjska okolja, vendar so učinki pandemije večinoma negativni. Območja, zaprta za obiskovalce, so izgubila velik del prihodkov, ki so namenjeni tudi ohranjanju narave, poleg tega se je povečalo število nelegalnih dejanj, od lova do nabiranja, saj je na območjih prisotnih manj zaposlenih.

Direktor programa za svetovno naravno dediščino pri IUCN Peter Shadie zato poudarja, da je za zavarovana območja nujno zagotoviti dovolj denarja. Pravo upravljanje in širitev dobrih praks po svetu je v skupno korist.

Preberite še:

Komentarji: