Prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam le delno učinkovito
Aktivnosti kmetijskega ministrstva pri prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam so bile v zadnjih letih po oceni računskega sodišča le delno učinkovite. Ministrstvo je sicer zagotavljalo izvajanje ukrepov, ki prispevajo k prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe, vendar pa ti niso bili celoviti, sistematični in usklajeni.
Računsko sodišče je učinkovitost ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam analiziralo v obdobju od začetka leta 2018 do sredine leta 2022. Revizijsko poročilo je izdalo danes in v njem zapisalo, da je bilo ministrstvo pri tem delno učinkovito.
Prilagajanje ni bilo prioriteta
Ministrstvo v omenjenem obdobju prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe ni obravnavalo kot prioriteto. V okviru programa razvoja podeželja 2014–2020 je sicer zagotavljalo izvajanje ukrepov, ki prispevajo k prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe, kot so ureditev namakalnih sistemov in rastlinjakov ter posodobitev hlevov, nakup opreme za zaščito proti slani in protitočnih mrež ter uvajanje bolj odpornih sort rastlin. Financiralo je tudi raziskave in prenos znanja prek javne kmetijske svetovalne službe.
Vendar pa ukrepov ter s tem prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe ni načrtovalo na podlagi strategije ter ni ugotavljalo, na katere dejavnike spreminjajočega se podnebja je oziroma bo kmetijstvo najbolj ranljivo. Na ta način prilagajanje kmetijstva ni bilo celovito in sistematično načrtovano ter usklajeno tako, kot je bilo v obdobju od leta 2008 do leta 2011, ko so se izvajali ukrepi na podlagi sprejete strategije prilagajanja in akcijskega načrta.
Odziv na krize in katastrofe bo dražji
To pa povečuje verjetnost, da bo izvedba prilagajanja pogosto zgolj odziv na krize in katastrofe ter bo zato tudi dražja, kot bi bila sicer, so opozorili revizorji. Ker je kmetijstvo zaradi pridelave na prostem eden izmed najbolj občutljivih sektorjev za učinke podnebnih sprememb, je nujno, da se v Sloveniji začnemo sistematično prilagajati na podnebne spremembe, so dodali.
Računsko sodišče je ministrstvu podalo več priporočil, to pa je že med izvajanjem revizije sprejelo tudi akcijski načrt za pripravo ocene ranljivosti in strategije prilagajanja.
Na kmetijskih površinah na severovzhodu Slovenije veliko škode zaradi ujm
Letošnje ujme z nalivi, točo in močnimi vetrovi so na kmetijskih površinah na severovzhodu Slovenije povzročile veliko škode. »Marsikje je uničen ves pridelek,« je na današnji predstavitvi razmer državnemu sekretarju na kmetijskem ministrstvu Dariju Krajčiču povedal direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZS) Murska Sobota Stanko Kapun.
»Smo v enem najtežjih let, kar se tiče kmetijske pridelave v Sloveniji,« je dodal direktor ptujske območne enote KGZS Andrej Rebernišek.
Pojasnil je, da so bili spomladi priča močnim nalivom ter posledično poplavam in plazovom, v zadnjih dveh tednih pa še nevihtam z močnim vetrom in točo. Na širšem ptujskem območju je spomladi poplavilo okoli 23.000 hektarov kmetijskih površin, v prvi vrsti polj koruze, pšenice in ječmena. Številni kmetje so se odločili za novo setev, ki pa jo je zdaj uničila toča.
Toča v zadnjih dveh tednih je na območju ptujske enote KGZS povzročila škodo na okoli 5400 hektarih kmetijskih površin, večinoma na poljščinah in vinogradih. Slednje še vedno ogrožajo tudi plazovi. Skupno škodo zaradi letošnjih ujm na območju ptujske enote KGZS ocenjujejo na 22,6 milijona evrov.
Na mariborskem območju so največ težav povzročile obsežne majske padavine, ki so prinesle poplave in plazove. Škodo so po besedah direktorice KGZS Maribor Irene Kropf popisali na okoli 750 hektarih kmetijskih površin, predvsem na posevkih koruze in v vinogradih. Škodo ocenjujejo na okoli šest milijonov evrov.
V zadnjih dneh je tudi na mariborskem območju klestila toča, ki je pustila hude posledice predvsem v vinogradih, med drugim na pomembnem vinorodnem območju Špičnik. Številni vinogradi so ostali brez grozdja, zaradi poškodb na trsih bo zmanjšan pridelek tudi prihodnje leto, je pojasnila direktorica. Škodo po toči ocenjujejo na okoli 800.000 evrov.
V Pomurju so bile nevihte s točo predvsem na območju med Mursko Soboto in Gornjo Radgono ter med Lendavo in Ljutomerom. Po besedah direktorja tamkajšnje enote KGZS Kapuna so poškodovale okoli 10.000 hektarov koruze, 7000 hektarov pšenice in 2500 hektarov oljne buče, v nadaljevanju pa se bojijo gnitja in pojava bolezni na rastlinah. Zaradi razmočenosti tal je močno otežena sanacija kmetijskih površin, je pojasnil. Izračuna škode še nima, po njegovih ocenah pa bo gotovo znašala več kot deset milijonov evrov.
