Slovenija, prva med varuhi kitov in delfinov
Kaj čaka našo državo, ki bo prihodnji dve leti predsedovala Mednarodni komisiji za kitolov?
Odpri galerijo
Na eni strani so kitolovne države, na drugi tiste, ki poskušajo zaščititi kite in delfine; ti so doma tudi v slovenskem morju. FOTO: Boris Šuligoj
Ni več čisto sveža novica, sproža pa več vprašanj. Kako je mogoče, da je Slovenija na zasedanju mednarodne komisije za kitolov (International Whaling Commission, IWC) konec tedna v Braziliji od Japonske prevzela dveletno predsedovanje tej organizaciji? Soglasno je bilo potrjeno tudi gostovanje prihodnjega zasedanja, ki bo v Portorožu septembra 2020. A tovrstno udejstvovanje Slovenije ni nič novega.
Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da si predsedovanje komisiji, v kateri je 89 držav članic, krožno predajata dve skupini z različnimi pogledi. Prva si prizadeva za trajnostno upravljanje in združuje predvsem kitolovne države ter skupino afriških in karibskih držav. Druga je za ohranjanje prepovedi kitolova v komercialne namene, v njej pa so Avstralija, ZDA, EU in države Južne Amerike. Predsedujoči prihaja iz ene skupine, podpredsedujoči iz druge, ta praviloma nato prevzame predsedovanje. V skupini za predsedovanje poteka krožni sistem med latinskoameriškimi državami, EU in ZDA, Avstralijo in Novo Zelandijo. Za predsedovanje je bila tokrat na vrsti Evropa in Slovenijo sta za podpredsedujočo predlagali evropska komisija in leta 2016 predsedujoča Evropski uniji, Nizozemska. Predsedovanje IWC vedno vodi predstavnik države, za Slovenijo je bil imenovan biolog Andrej Bibič, uslužbenec ministrstva za okolje.
Slovenija naj bi pridobila reference za vodenje komisije najprej v času predsedovanja EU, ko je imela nalogo oblikovati skupno stališče držav članic EU ter ga predstavljati in se pogajati na takratnem rednem zasedanju komisije. Ugled si je nato povečala z organizacijo dveh zasedanj komisije v Portorožu, leta 2014 in 2016, ter štirih zasedanj znanstvenega odbora komisije na Bledu med letoma 2014 in 2018. A vendar v sektorju za naravo ministrstva za okolje poudarjajo, da je mednarodna komisija za kitolov usmerjena v ohranjanje delfinov in kitov ter njihovega morskega okolja, in tako ime komisije ne ustreza več najbolje njenemu področju dela. V znanstvenem odboru IWC sodelujejo strokovnjaki s področja ohranjanja kitov in delfinov. Pomembno vlogo ima tudi odbor. Ker so članice komisije tudi ZDA, Rusija in Japonska, ki jih v mnogih drugih sporazumih s področja ohranjanja selitvenih vrst in njihovega okolja ni, je ta komisija vplivnejša in močnejša. Ustanovljena je bila leta 1946 in sprva osredotočena le na kite. Slovenija se je pridružila organizaciji leta 2006, ker sicer ne bi mogla zastopati interesov držav EU, ko je leta 2008 predsedovala svetu EU. Od leta 2012 je udeležena v znanstvenem odboru v delovni skupini za delfine (Morigenos).
»Slovenija je z izstopajoče veliko biotsko raznovrstnostjo zainteresirana za sodelovanje v mednarodnih prizadevanjih za varstvo ogroženih živali in rastlin. Komisija izdaja sklepe in odločitve predvsem za kitolovne države. Nekitolovne pa izvajajo predvsem sklepe, povezane z ohranjanjem delfinov, kitov in njihovega morskega okolja. Države članice EU te sklepe izvajajo skozi evropski pravni red, predvsem direktive o habitatih in skupne ribiške politike,« so poudarili na ministrstvu.
Predvsem skrb za normalno delovanje sekretariata komisije, ki ima sedež v Cambridgeu, ter vodenje prihodnjega zasedanja, ki bo v Portorožu konec septembra 2020. Za vsebinsko vodenje bo zadolžen strokovnjak z ministrstva za okolje in prostor s pomočjo zaposlenih ter ministrstva za zunanje zadeve.
»Slovenija se je v organizaciji že izkazala kot dobra gostiteljica zasedanj, na katerih so vsi udeleženci, ne glede na stališča, dobili spodbudno delovno okolje, odprte razprave pa so vodile k zmanjševanju polarizacije,« so dodali na ministrstvu. Tako bo tudi v prihodnjih dveh letih, zlasti na zasedanju leta 2020. Ko se je končalo zasedanje v Portorožu leta 2016, je bil eden izmed največjih dosežkov ta, da je morala Japonska od takrat vedno pokazati dokaze, ali njihov kitolov res pomeni znanstveni napredek in ne le obvoda prepovedi komercialnega kitolova, ki velja od leta 1987.
Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da si predsedovanje komisiji, v kateri je 89 držav članic, krožno predajata dve skupini z različnimi pogledi. Prva si prizadeva za trajnostno upravljanje in združuje predvsem kitolovne države ter skupino afriških in karibskih držav. Druga je za ohranjanje prepovedi kitolova v komercialne namene, v njej pa so Avstralija, ZDA, EU in države Južne Amerike. Predsedujoči prihaja iz ene skupine, podpredsedujoči iz druge, ta praviloma nato prevzame predsedovanje. V skupini za predsedovanje poteka krožni sistem med latinskoameriškimi državami, EU in ZDA, Avstralijo in Novo Zelandijo. Za predsedovanje je bila tokrat na vrsti Evropa in Slovenijo sta za podpredsedujočo predlagali evropska komisija in leta 2016 predsedujoča Evropski uniji, Nizozemska. Predsedovanje IWC vedno vodi predstavnik države, za Slovenijo je bil imenovan biolog Andrej Bibič, uslužbenec ministrstva za okolje.
A kje so reference?
Slovenija naj bi pridobila reference za vodenje komisije najprej v času predsedovanja EU, ko je imela nalogo oblikovati skupno stališče držav članic EU ter ga predstavljati in se pogajati na takratnem rednem zasedanju komisije. Ugled si je nato povečala z organizacijo dveh zasedanj komisije v Portorožu, leta 2014 in 2016, ter štirih zasedanj znanstvenega odbora komisije na Bledu med letoma 2014 in 2018. A vendar v sektorju za naravo ministrstva za okolje poudarjajo, da je mednarodna komisija za kitolov usmerjena v ohranjanje delfinov in kitov ter njihovega morskega okolja, in tako ime komisije ne ustreza več najbolje njenemu področju dela. V znanstvenem odboru IWC sodelujejo strokovnjaki s področja ohranjanja kitov in delfinov. Pomembno vlogo ima tudi odbor. Ker so članice komisije tudi ZDA, Rusija in Japonska, ki jih v mnogih drugih sporazumih s področja ohranjanja selitvenih vrst in njihovega okolja ni, je ta komisija vplivnejša in močnejša. Ustanovljena je bila leta 1946 in sprva osredotočena le na kite. Slovenija se je pridružila organizaciji leta 2006, ker sicer ne bi mogla zastopati interesov držav EU, ko je leta 2008 predsedovala svetu EU. Od leta 2012 je udeležena v znanstvenem odboru v delovni skupini za delfine (Morigenos).
Komisija za kitolov šteje 89 držav članic. FOTO: Ingolfur Juliusson/Reuters
»Slovenija je z izstopajoče veliko biotsko raznovrstnostjo zainteresirana za sodelovanje v mednarodnih prizadevanjih za varstvo ogroženih živali in rastlin. Komisija izdaja sklepe in odločitve predvsem za kitolovne države. Nekitolovne pa izvajajo predvsem sklepe, povezane z ohranjanjem delfinov, kitov in njihovega morskega okolja. Države članice EU te sklepe izvajajo skozi evropski pravni red, predvsem direktive o habitatih in skupne ribiške politike,« so poudarili na ministrstvu.
Kaj torej čaka Slovenijo?
Predvsem skrb za normalno delovanje sekretariata komisije, ki ima sedež v Cambridgeu, ter vodenje prihodnjega zasedanja, ki bo v Portorožu konec septembra 2020. Za vsebinsko vodenje bo zadolžen strokovnjak z ministrstva za okolje in prostor s pomočjo zaposlenih ter ministrstva za zunanje zadeve.
»Slovenija se je v organizaciji že izkazala kot dobra gostiteljica zasedanj, na katerih so vsi udeleženci, ne glede na stališča, dobili spodbudno delovno okolje, odprte razprave pa so vodile k zmanjševanju polarizacije,« so dodali na ministrstvu. Tako bo tudi v prihodnjih dveh letih, zlasti na zasedanju leta 2020. Ko se je končalo zasedanje v Portorožu leta 2016, je bil eden izmed največjih dosežkov ta, da je morala Japonska od takrat vedno pokazati dokaze, ali njihov kitolov res pomeni znanstveni napredek in ne le obvoda prepovedi komercialnega kitolova, ki velja od leta 1987.
