Suženjsko delo in krčenje amazonskega gozda na naših krožnikih

Od leta 1995 so v Braziliji iz suženjskih delovnih razmer rešili 57.000 ljudi. Potrošniki so lahko del rešitve, če zahtevajo večjo preglednost podjetij.
Fotografija: Ni dovolj poznati le porekla hrane, temveč tudi, kako je bila pridelana. FOTO: Luc Gnago/Reuters
Odpri galerijo
Ni dovolj poznati le porekla hrane, temveč tudi, kako je bila pridelana. FOTO: Luc Gnago/Reuters

Kako je hrana na krožnikih Evropejcev povezana s suženjskim delom in sečnjo gozdov v brazilski Amazoniji? Prek izvozno usmerjenih globalnih dobavnih verig, ki temeljijo na ustvarjanju dobička na račun uničevanja okolja in ljudi. Odgovornost potrošnikov je, da poleg podatkov o izvoru hrane zahtevajo informacije, v kakšnih delovnih razmerah je bila pridelana. Poleg potrošnikov so za ustavitev slabe prakse odgovorne države in zasebni sektor, sta poudarila brazilska strokovnjaka Carlos Eduardo Silva in Natália Suzuki.

Odvetnik in svetovalec nacionalne zveze delavcev v kmetijstvu Contar, ki združuje 4,5 milijona delavcev, ter preiskovalna novinarka nevladne organizacije Reporter Brasil sta Slovenijo obiskala na povabilo društva Focus, člana konzorcija 23 nevladnih organizacij Our Food Our Future, ki deluje v smeri bolj pravičnega in trajnostnega prehranskega sistema. Kot primer tega, da ni dovolj poznati le izvora hrane, temveč tudi, kako je bila pridelana, je Natália Suzuki navedla Avstrijo, kjer je večina govedine na prodajnih policah pridelana v tej državi, krma (soja), s katero so govedo hranili, pa prihaja iz Brazilije, kjer je bila pridelana z uporabo prisilnega dela in nezakonito sečnjo gozdov. Podobno je v drugih državah. Slovenija je lani iz Brazilije uvozila 57 ton soje, več kot polovico je je sicer izvozila naprej.

Prisilno delo in nezakonita sečnja gozdov nista kolonialni zapuščini, pač pa del sodobnega proizvodnega sistema, in se ne dogajata le v Braziliji, ampak po vsem svetu, je poudarila Natália Suzuki iz organizacije Reporter Brasil, ki od leta 2001 odkriva kršitve človekovih pravic in pravic delavcev v Braziliji in si prizadeva za njihovo odpravo. Res pa sta ti praksi najbolj razmahnjeni v Braziliji, ki je ena glavnih izvoznic osnovnih kmetijskih izdelkov v Evropsko unijo. Leta 2020 je v EU izvozila skoraj petino svojih kmetijskih izdelkov, več jih je izvozila le še na Kitajsko. Glavni pridelki, povezani s suženjskim delom in nezakonito sečnjo gozdov, pa tudi z nezakonitim prisvajanjem zemlje ter uničevanjem okolja in zdravja ljudi, zmanjševanjem biotske pestrosti in podnebnimi spremembami, so kava (Brazilija je v EU izvozi devet odstotkov), govedina (okoli tri odstotke), pomarančni sok in kakav.

Brazilska strokovnjaka Carlos Eduardo Silva in Natália Suzuki. FOTO: Črt Piksi
Brazilska strokovnjaka Carlos Eduardo Silva in Natália Suzuki. FOTO: Črt Piksi

Seznam umazanih

Od leta 1995 so iz suženjskih delovnih razmer v Braziliji rešili 57.000 ljudi. Največ, čez 17.000 rešenih je delalo v živinoreji, ki je močno izvozno usmerjena. Odgovorna je tudi za 90 odstotkov sečnje brazilskih gozdov. V obdobju 2018–2021 se je krčenje gozdov v tej državi povečalo za 57 odstotkov. Lani so v brazilski Amazoniji posekali 474,8 milijona dreves, največ v zadnjih 15 letih. Povečanje sečnje sovpada z mandatom predsednika Jaira Bolsonara, ki je dal proste roke kmetijstvu in rudarstvu z argumentom odprave revščine v brazilski Amazoniji. Natália Suzuki pravi, da sta v obdobju njegove vlade močno nazadovala varstvo človekovih in delavskih pravic ter varovanje okolja. Uničena je bila okoljska zakonodaja, okoljski inšpektorji ne morejo opravljati svojega dela, prav tako so kadrovsko podhranjeni, ker je oblast za 40 odstotkov zmanjšala proračun za inšpekcijske nadzore. Sogovornica upa, da bo Bolsonaro v drugem krogu predsedniških volitev 30. oktobra izgubil. Tudi če bo zmagal njegov tekmec, Luiz Inácio Lula da Silva, Brazilcem ne bo lahko, se zaveda, a če bo zmagal Bolsonaro, jih čakajo leta hudih težav, je zaskrbljena.

Kmetijski delavci v Braziliji, ki se znajdejo v prisilnem delovnem razmerju, pogosto podobnem suženjstvu – dolgi, izčrpavajoči delovniki brez plačila in drugih pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja, omejitev svobode gibanja, nemogoče bivalne razmere, pomanjkanje hrane in vode – prihajajo iz socialno in ekonomsko ranljivih skupin. Včasih celo vedo, da bodo zasužnjeni, a vseeno to sprejmejo, ker nimajo druge izbire. V sužnjelastniškem delovnem razmerju se lahko znajdejo cele družine, toda v 95 odstotkih prevladujejo moški z nizko izobrazbo. Polovica delavcev je temnopoltih, veliko je tudi ekonomskih migrantov iz Venezuele in Bolivije.

Izkoriščani delavci lahko delodajalca prijavijo na delovno sodišče, kazni so visoke. Prav tako je suženjsko delo po brazilski zakonodaji kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen od dve do osem let zapora, vendar je bilo doslej na zaporno kazen obsojenih le nekaj delodajalcev. Eden glavnih instrumentov za spopadanje s prisilnim delom je javno objavljen seznam delodajalcev, pri katerih so odkrili prisilno in suženjsko delo, pravijo mu seznam umazanih. Trenutno je na njem 183 podjetij, ministrstvo za delo, ki ga vodi, ga osvežuje vsakih šest mesecev.

Glavni pridelki, povezani s suženjskim delom in nezakonito sečnjo gozdov, so kava, govedina, pomarančni sok in kakav. FOTO: Rodolfo Buhrer/Reuters
Glavni pridelki, povezani s suženjskim delom in nezakonito sečnjo gozdov, so kava, govedina, pomarančni sok in kakav. FOTO: Rodolfo Buhrer/Reuters

S suženjstvom zaznamovani kava in govedina

Kot podjetji, katerih dobavne verige so zamazane s prisilnim in suženjskim delom v Braziliji, sta sogovornika izpostavila Starbucks in Nestle (znamka kave Nespresso). V letih 2018 in 2019 so brazilski delovni inšpektorji odkrili prisilno delo na plantažah, od katerih sta korporaciji odkupovali kavo. Po uvrstitvi plantaže na seznam umazanih sta napovedali, da ne bosta več kupovali kave s te plantaže. Poleg tega Starbucks v Braziliji za evropski trg odkupuje kavo, škropljeno s pesticidi, ki so v EU prepovedani.

Natália Suzuki meni, da imajo potrošniki v EU veliko moč za spremembo izkoriščevalskih praks. »Če od podjetij zahtevate večjo preglednost dobavne verige, tudi organizacije, kot je naša, lažje pritisnemo na podjetja v Braziliji.« Poleg potrošnikov so za ustavitev slabe poslovne prakse odgovorne države z ustreznimi nacionalnimi zakonodajami in zasebni sektor, ki mora odgovarjati tako potrošnikom kot državi. Francija in Nemčija sta med prvimi v EU sprejeli nacionalna zakona o dolžni skrbnosti podjetij na področju človekovih pravic in varstva okolja, ki podjetjem v teh dveh državah nalagata pregled svojih dobavnih verig glede morebitnih kršitev človekovih in delavskih pravic ali uničevanja okolja. Zakona po mnenju obeh sogovornikov že učinkujeta tudi v Braziliji. V začetku leta je francoska trgovska veriga Casino prenehala nabavljati govedino iz Brazilije (in Kolumbije), ker so pri dobavitelju JBS, sicer največjem mesnopredelovalnem podjetju na svetu, odkrili povezave s prisilnim delom, nezakonito sečnjo gozdov in prilaščanjem zemljišč. Pred tem je skupina predstavnikov staroselskih skupnosti iz brazilske Amazonije na sodišču v Franciji vložila tožbo proti Casinu, s katero zahteva 3,1 milijona evrov za povrnitev škode, storjene zaradi večletnih sistematičnih kršitev človekovih pravic in uničevanja okolja.

McDonald's v svojih restavracijah prodaja pomarančni sok, govedino in kavo, pri katerih je Reporter Brasil odkril povezave s suženjskim delom, nezakonito sečnjo, zemljiškimi spori in uporabo v EU prepovedanih pesticidov. Na začetku leta je glavni brazilski sindikat v partnerstvu s francoskim prav tako na podlagi francoskega zakona o dolžni skrbnosti podjetij od McDonaldsa zahteval pojasnila glede ugotovljenih kršitev v njegovi dobavni verigi. Podjetje se ni odzvalo, postopek pa je prešel v drugo fazo, v kateri lahko francoski sindikat na podlagi omenjenega zakona zanj zahteva finančno kazen.

Tretji primer je francoska banka BNP Paribas, ki je financirala podjetje Marfrig, drugega največjega izvoznika govedine v Braziliji, pri katerem so v dobavni verigi odkrili nezakonito sečnjo. Banka je, zopet na podlagi nacionalnega zakona o dolžni skrbnosti podjetij, od Marfriga zahtevala pojasnila.

Eno od podjetij, ki jih je tožba – vsaj v Braziliji – streznila, je Zara, španski gigant hitre mode. FOTO: Ammar Awad/Reuters
Eno od podjetij, ki jih je tožba – vsaj v Braziliji – streznila, je Zara, španski gigant hitre mode. FOTO: Ammar Awad/Reuters

Zara v Braziliji ni priljubljena

Sogovornika veliko pričakujeta tudi od evropske direktive o dolžni skrbnosti podjetij na področju človekovih pravic in varstva okolja (mHREDD), ki bo podjetja na trgu EU zavezovala k večji odgovornosti za svoje poslovne dejavnosti ter boljši zaščiti človekovih pravic in okolja v svojih vrednostnih verigah. Evropska komisija je predlog direktive objavila februarja letos, več kot sto organizacij civilne družbe in sindikatov v evropski kampanji Justice is Everybody's Business (Pravica je stvar vsakogar) pa od nje zahteva še strožjo zakonodajo. Opozarjajo, da predlog direktive v zdajšnji obliki ne preprečuje kršitev človekovih pravic, ki se dogajajo na začetku dobavnih verig, žrtvam slabih poslovnih praks ne omogoča v zadostni meri dostopa do sodišč v EU, podjetij pa ne zavezuje k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Vpliv tožb na ugled podjetij je lahko zelo velik, menita sogovornika. Eno od podjetij, ki jih je tožba – vsaj v Braziliji – streznila, je Zara. V letih 2011 in 2015 so jo zasačili pri uporabi prisilnega dela, podobnega suženjskemu, pri njenih dobaviteljih. Trije od dobaviteljev so delali izključno za Zaro. Ko je Reporter Brasil medijem posredoval podatke, je v Braziliji nastal velik škandal, ki je segel tudi do Evrope. Delnice podjetja na madridski borzi so padle za šest odstotkov. Zara je za kršitve plačala visoko kazen, spremenila je svoje proizvodne prakse in odnos do delovnih inšpektorjev, sodnega sistema, vlaga v socialne projekte ... Toda Brazilci oblačil te znamke skoraj ne kupujejo, je povedala Natália Suzuki.

Carlos Eduardo Silva sicer meni, da govorjenje o trajnostni proizvodnji za zdaj še ni obrodilo sadov. V nacionalni zvezi delavcev v kmetijstvu se zavzemajo za poenostavitev dobavnih verig, kar bi olajšalo tudi nadzor. To pomeni predvsem zmanjšanje posrednikov, saj prav ti po njegovih besedah zaslužijo največ. Kot zgled je navedel proizvajalca kakava in čokolade Dengo, ki se je odločil, da bo posloval brez posrednikov, kakav odkupuje od malih in srednje velikih pridelovalcev.

Preberite še:

Komentarji: