V javni obravnavi je še podnebna politika
Slovenija mora komisiji poslati energetsko-podnebni načrt, zase pa pripravlja podnebno politiko in strategijo ter energetski koncept.
Odpri galerijo
Mladi so množično povedali, kakšno prihodnost hočejo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v enomesečno javno obravnavo dalo predlog zakona o podnebni politiki. Glavni cilj zakona je doseči ogljično nevtralnost, to je ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2050.
Mehanizmi predloga zakona obsegajo pripravo in sprejetje dolgoročne podnebne strategije, ki bo analizirala stanje in določila cilje za emisije TGP za leta 2030, 2040 in 2050, pripravo in sprejetje nacionalnih energetsko-podnebnih načrtov (NEPN), ki bodo kot programski dokument operacionalizirali podnebno strategijo in določili vmesne cilje ter ukrepe za njihovo doseganje, pripravo in sprejetje letnega poročila kot instrumenta spremljanja uspešnosti izvajanja podnebne politike, ustanovitev podnebnega sveta kot posebnega posvetovalnega telesa vlade in opredelitev vloge MOP kot koordinatorja za izvajanje podnebne politike na vseh ravneh. Poleg tega zakon predvideva razglasitev podnebnega dne vsak tretji četrtek v oktobru, ko bodo izvajali dejavnosti za podporo podnebne politike.
Zakon o podnebni politiki določa le okvir za vzpostavitev podnebne politike v Sloveniji, medtem ko bo podnebna politika natančneje določena ter operacionalizirana v dolgoročni podnebni strategiji NEPN in v drugih razvojnih sektorskih dokumentih. Temu pa seveda sledijo tudi ustrezne prilagoditve posameznih sektorskih predpisov, če bo to potrebno, sporočajo iz MOP.
V predlaganem zakonu opredeljeni cilji sledijo podnebnim ciljem pariškega sporazuma, ki ga je leta 2016 ratificirala tudi Slovenija in začne veljati januarja 2021. »Zaradi razsežnosti podnebnih sprememb ter njihove medsektorske in meddržavne narave je ključno, da Slovenija sprejme zakon o podnebni politiki, s katerim bo celovito uredila mehanizme in okvir za zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb. Na področje urejanja tega zakona vpliva tudi uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov v delu, ki se nanaša na sprejetje dolgoročne podnebne strategije ter celovitega nacionalnega energetsko-podnebnega načrta,« pravijo na MOP.
Dodajajo, da je glavni namen in cilj podnebne politike to, da do sredine tega stoletja zagotovi prehod v trajnostni razvoj gospodarstva in družbe, ki temelji na neto ničelnih emisijah toplogrednih plinov, obnovljivih virih energije, trajnostni proizvodnji in potrošnji v mejah zmogljivosti planeta ter v koreniti spremembi našega razmišljanja in življenjskega sloga.
Pripombe in predloge lahko posredujete na naslov gp.mop@gov.si do 12. oktobra.
Mehanizmi predloga zakona obsegajo pripravo in sprejetje dolgoročne podnebne strategije, ki bo analizirala stanje in določila cilje za emisije TGP za leta 2030, 2040 in 2050, pripravo in sprejetje nacionalnih energetsko-podnebnih načrtov (NEPN), ki bodo kot programski dokument operacionalizirali podnebno strategijo in določili vmesne cilje ter ukrepe za njihovo doseganje, pripravo in sprejetje letnega poročila kot instrumenta spremljanja uspešnosti izvajanja podnebne politike, ustanovitev podnebnega sveta kot posebnega posvetovalnega telesa vlade in opredelitev vloge MOP kot koordinatorja za izvajanje podnebne politike na vseh ravneh. Poleg tega zakon predvideva razglasitev podnebnega dne vsak tretji četrtek v oktobru, ko bodo izvajali dejavnosti za podporo podnebne politike.
Zakon o podnebni politiki določa le okvir za vzpostavitev podnebne politike v Sloveniji, medtem ko bo podnebna politika natančneje določena ter operacionalizirana v dolgoročni podnebni strategiji NEPN in v drugih razvojnih sektorskih dokumentih. Temu pa seveda sledijo tudi ustrezne prilagoditve posameznih sektorskih predpisov, če bo to potrebno, sporočajo iz MOP.
Nov množični protest bo 27. septembra. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Povezanih kup dokumentov
V predlaganem zakonu opredeljeni cilji sledijo podnebnim ciljem pariškega sporazuma, ki ga je leta 2016 ratificirala tudi Slovenija in začne veljati januarja 2021. »Zaradi razsežnosti podnebnih sprememb ter njihove medsektorske in meddržavne narave je ključno, da Slovenija sprejme zakon o podnebni politiki, s katerim bo celovito uredila mehanizme in okvir za zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb. Na področje urejanja tega zakona vpliva tudi uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov v delu, ki se nanaša na sprejetje dolgoročne podnebne strategije ter celovitega nacionalnega energetsko-podnebnega načrta,« pravijo na MOP.
Dodajajo, da je glavni namen in cilj podnebne politike to, da do sredine tega stoletja zagotovi prehod v trajnostni razvoj gospodarstva in družbe, ki temelji na neto ničelnih emisijah toplogrednih plinov, obnovljivih virih energije, trajnostni proizvodnji in potrošnji v mejah zmogljivosti planeta ter v koreniti spremembi našega razmišljanja in življenjskega sloga.
Pripombe in predloge lahko posredujete na naslov gp.mop@gov.si do 12. oktobra.
