Zaliva zlasti severovzhod, koruza bo visoka, žita pa ne

Navadili smo se na vročinske valove, zato je to poletje nenavadno, čeprav je toplejše od dolgoletnega povprečja za stopinjo
Fotografija: Zlasti na severovzhodu so napovedani močni nalivi. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Odpri galerijo
Zlasti na severovzhodu so napovedani močni nalivi. FOTO: Tomi Lombar/Delo

»Letos imamo priložnost uživati v zmernem poletju,« pravi Brane Gregorčič iz Agencije za okolje, ki pa za poletje ne izključuje možnosti vročinskih valov, saj »nismo še niti na polovici poletja«. Priznava sicer, da je letošnje poletje bolj mokro, a se nam zato ni treba bosti s sušo.

Imamo sicer nekaj težav s točo, vendar je to v našem podnebju običajno. Poleg tega suše naredijo več težav kot toča, ki je običajno lokalno omejena. Zato so na agenciji za okolje kar optimistični tudi glede kmetijske pridelave. Precej več načrtovanja in prilagajanja je bilo zaradi pogostega dežja pri spravilu sena, več težav je tudi s tem, da žito noče prav zoreti. »Mogoče pa bo letos koruza nadpovprečno visoka,« pravi Gregorčič.
 

Tako hude ohladitve ne bo


Za jutri Gregorčič ne napoveduje posebne ohladitve. »Snega po gorah ne bo, čeprav se je to v preteklosti dogajalo tudi julija in avgusta,« zatrjuje vremenoslovec. Temperature so namreč za stopinjo Celzija višje kot je dolgoletno povprečje, tudi letos so že segle prek 30 stopinj Celzija, niso pa se približale ekstremni višini, ki je postavljena pri 35 stopinjah Celzija. Hladneje od povprečja je bilo le v tednu med 22. in 28. junijem. Spremenljivo vreme se sicer vleče že od maja. Podobno namočeno je bilo poletje 2014, čeprav je takrat junija in julija padlo manj dežja od povprečja, avgusta in septembra pa krepko več od povprečja.
 

Več dežja na severovzhodu


Letos je topleje kot leta 2014, tudi vode je več. Vreme se spreminja iz meseca v mesec. Januarja in aprila je bilo rekordno toplo, februarja in marca pa hladno, sneg je dokaj dolgo oteževal dela zunaj in v gozdu. »Zdaj imamo zmerno poletje brez izrazite vročine in z zmernimi padavinami. Le severovzhod države je bil nadpovprečno namočen že maja in junija. Tudi jutri bo na Štajersko in Prekmurje padlo največ dežja, kar dvakrat več od povprečja,« napoveduje Gregorčič in dodaja, da je tudi Dolenjska letos dobro namočena, medtem ko je lani trpela zaradi nadpovprečne suše. Portorož pa letos, denimo, dež zaliva povsem povprečno.

V noči na sredo in sredo zjutraj vremenoslovci predvsem na severovzhodu napovedujejo močnejše nalive, ki se bodo čez dan pojavljali tudi v osrednji Sloveniji.Padlo bo večinoma od 30 do 50 litrov dežja na kvadratni meter, krajevno pa zaradi nalivov med 70 in 100 litri na kvadratni meter. V noči na sredo lahko hitro in močno narastejo hudourniki in manjši vodotoki predvsem v severni in severovzhodni Sloveniji, v sredo čez dan pa tudi drugod po državi. Ob tem so mogoča tudi razlivanja vodotokov. Umiritev razmer pričakujejo v noči na četrtek.
 

Navadili smo se na vročino


»Ljudje smo se navadili na zelo vroča poletja, kot temperature dosežejo 35 stopinj Celzija, zato nam letos nekaj manjka,« pravi Gregorčič in dodaja, da tudi to še ni povsem izključeno. Za jutri zjutraj vremenoslovci napovedujejo padec temperatur na 17 stopinj Celzija v večini države, ob morju bo topleje za tri stopinje, v gorskem svetu pa hladneje za dve stopinji. Popoldne bodo temperature spet višje.

Komentarji: