Rizične skupine ob simptomih covida-19 na PCR-test

Preostale osebe gredo najprej na hitri test ali samotest. Asimptomatske osebe za PCR-test potrebujejo pozitiven hitri antigenski test.
Fotografija: FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec/Delo

V ponedeljek so po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ob 13.803 PCR-testih potrdili 8681 okužb z novim koronavirusom. Gre za največje število potrjenih primerov v enem dnevu doslej. Delež pozitivnih testov je bil 62,9-odstoten. V prejšnjem tednu so pri nas potrdili skoraj 45.000 novih primerov koronavirusnih okužb, daleč največ od začetka epidemije in okoli 19.000 več kot teden prej. 

Poleg rekordnih številk okuženih so v zadnjih dneh in tednih opravili rekordno število testiranj. Zaradi preobremenjenosti so sprejeli nov protokol, ki bo začel veljati jutri in ki bo omogočal, da v trenutnih razmerah zagotavljajo PCR-teste, ki ostajajo zlati standard za potrditev na okužbo s covidom-19, je pojasnil državni sekretar na MZZ Franc Vindišar. Kapacitete PCR-testiranja v javnem sistemu bodo tako odslej namenjene le potrjevanju okužb, samoplačniško pa bodo morda možne le pri zasebnikih.

O aktualnem stanju glede bolezni covid-19 državni sekretar na ministrstvu za zdravje mag. Franc Vindišar in direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano mag. Tjaša Žohar Čretnik:

Protokol pri osebah brez simptomov: za vse osebe je predvideno, da se opravi hitri antigenski test pri izvajalcih ali se samotestirajo, v primeru negativnega primera velja, da je oseba negativna. Če pa je oseba pozitivna, se jo pošlje na PCR-test. Asimptomatske osebe za PCR-test torej potrebujejo pozitiven hitri antigenski test.

Osebe s simptomi razdelimo v dve skupini: v prvi so kronični bolniki, ki o tem obvestijo zdravnika, ki jih naroči na PCR. Preostale simptomatske osebe naj opravijo hitri test ali se samotestirajo, potem se po protokolu naročijo na PCR-testiranje. Če je pri osebi, ki ima simptome, test negativen, se ta oseba izolira in ostane v izolaciji tri dni. Ta oseba lahko koristi bolniški stalež.

Kot je pri tem dejal Vindišar, je njihov cilj novega protokola usmerjen na paciente in morebitne hospitalizacije, prav tako si želijo, da ne bi bilo v prihodnje zapletov glede statusa prebolevnikov. Nekatere države so sicer potrjevanje okužb s PCR-testi opustile, Slovenija pa si prizadeva ohraniti PCR-testiranje in pri tem slediti priporočilom oziroma poenotenju z ECDC. 

»Vsi si želimo, da ukrepi za zajezitev širjenja okužb ne bi bili več potrebni, a številke kažejo, da smo daleč od cilja. Testiranje in samotestiranje moramo razumeti analogno kot merjenje temperature, saj je to najboljši ukrep za odkrite okužbe in preprečitev nadaljnjega prenosa.« Samotestiranje je v teh razmerah vedno prava odločitev, je dejal Vindišar. »Vsem želimo omogočiti čimprejšnjo potrditev okužbe, naj pa opozorim na dejstvo, da je virusno breme v družbi takšno, da se mora vsak posameznik, ki ima znake okužbe dihal, samoizolirati že v času čakanja na odvzem brisa. Odstopanje od tega je v teh razmerah nedopustno,« je dejal Vindišar.

Tako povečane potrebe po testiranju, kot so trenutne, namreč predstavljajo izjemen logistični podvig in človeški napor. Največja laboratorija IMI in NLZOH sta prej v enem letu opravila približno 10.000 preiskav, kar v današnjih dneh naredita v enem delovnem dnevu. Vsi izvajalci testiranj in vsi laboratoriji se maksimalno trudijo, da se čim manj čaka na odvzem in rezultat. Trudili se bomo, da bomo čim dlje uspeli rezultate zagotavljati v 24 oziroma 48 urah, je dejal državni sekretar.

Pomoč pri testiranjih z razpisom iščejo v tujini

»Dotok vzorcev se je od prejšnjega ponedeljka povečal za sto odstotkov, naše kapacitete so na zgornji meji, vzorcev je vsak dan več, zato se nam podaljšuje povprečni pretočni čas, ki je bil vso epidemijo v povprečju pod šestimi urami, kar je bilo za evropske razmere izjemen dosežek, zdaj pa se je začel čas podaljševati. Ob takih številkah smo laboratoriji sposobni zagotoviti rezultat v 48 urah. Namen protokola je, da prihranimo na PCR-testih, da bi s tem lahko prihranili od 30 do 35 odstotkov potrebnega PCR-testiranja. Prizadevamo si za vzpostavitev pomoči iz tujine. Predvidevamo in pričakujemo, da bomo s temi oblikami prebrodili dneve, ki prihajajo,« je povedala direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik.

Kot je pojasnila, imajo objavljen postopek javnega naročanja: z evropskim razpisom iščejo tuj laboratorij, ki bi lahko sprejel vzorce iz Slovenije, vso odgovornost glede testiranja oziroma potrjevanja rezultatov pa bi prevzel nacionalni laboratorij. »Razpisni pogoj je, da je rezultat zagotovljen v 48 urah, sprejeli bomo ponudbe vseh laboratorijev, ki bodo temu pogoju lahko zadostile, to je velik logistični napor. Računamo, da se bo kakšen ponudnik našel. Seveda pa si zaradi logistike želimo, da se odzovejo laboratoriji iz nam bližjih tujih držav.«

FOTO: Uroš Hocevar/Kolektiff
FOTO: Uroš Hocevar/Kolektiff

Maksimalne kapacitete so med 9000 in 10.000 vzorci, ponoči polno tretjo izmeno delata Maribor in Celje, na drugih lokacijah aparature napolnijo okrog polnoči, enih zjutraj, nato pa se zjutraj preverijo rezultati, je povedala direktorica in dodala, da posebnega manevrske prostora tukaj ni, rezerve pa da so predvsem v podaljšanju odzivnega časa. Protokol, ki ga uvajajo z jutrišnjim dnem, jim po njenih besedah prinaša približno 35 odstotkov prihranka PCR-testov. Iz ure v uro spremljajo, kako se gibljejo številke, in delajo na tem, da pravočasno odreagiramo, da ne bi bilo zastojev.

Omikron presega 90 odstotkov vzorcev, tega odstotka po besedah direktorice NLZOH za zdaj nista dosegla le Pomurje in Podravje, ki pa se pomikata proti tej vrednosti. »Različica prevladuje, tudi pri nas nismo uspeli obdelati vseh vzorcev, ki so prišli v laboratorij včeraj popoldne oziroma zvečer, čeprav delamo tudi ponoči. Ostalo nam je od 2000 do 3000 vzorcev, rezultate pa sporočamo na presečni čas. Povprečen pretočni čas se bo podaljšal verjetno na več kot 12 ur, prizadevamo pa si, da bi vse rezultate sporočili do 24 ur, a jih bomo zdaj sporočili v obdobju 48 ur.« Dodala je, da se omikron sicer kaže kot različica, ki zahteva manj hospitalizacij in intenzivnih postelj, je pa masa ljudi, ki je okužena, toliko večja, zato je potrebna previdnost, to je upoštevanje vseh ukrepov in cepljenje. »Te številke bi nas morale prepričati, da je cepljenje najboljša rešitev.«

Petrovec: Laboratoriji so na robu zloma

Direktor Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Miroslav Petrovec je v oddaji Dobro jutro na Televiziji Slovenija stanje v laboratorijih zaradi povečanega obsega analize brisov, odvzetih za PCR-testiranje, označil kot katastrofično. »Vsi, ki delajo na diagnostiki covida-19, so na robu zloma, prav tako laboratoriji,« je dejal.

V ponedeljek je IMI po njegovih besedah sprejel več kot 8000 vzorcev za PCR-testiranje, v prejšnjih valovih pa je dnevno število sprejetih vzorcev znašalo največ 3500. Minulo noč je na IMI tako ostalo 2300 vzorcev, ki jim jih še ni uspelo analizirati. »Pravzaprav niti ni prostora, kamor bi zlagali odvzete vzorce,« je pojasnil. Petrovec je poudaril še, da se sam že dlje časa trudi, da bi se za diagnostiko okužb s koronavirusom uporabljale tudi druge metode, med njimi hitri antigenski testi.

Preberite še:

Komentarji: