Ana Kerševan: To bo žalosten dan za pravno državo
V imenu države je državno odvetništvo že naročilo storitve geodeta, ki je izmeril stavbo na Litijski cesti, prav v teh dneh pa podpisujejo tudi pogodbo s cenilci, ki bodo določili vrednost stavbe. »V treh tednih ali enem mesecu, ko bodo dobili vso dokumentacijo, naj bi končali cenitev,« je navedla generalna državna odvetnica Ana Kerševan v podkastu Moč politike. Kako sporen je bil nakup stavbe za tri sodišča na Litijski cesti, ki je odnesel tudi pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, bi tako lahko bilo v najboljšem primeru znano sredi aprila.
Opredelila se je tudi do pogodbe, ki je bila sklenjena, in navedla, da v njej gotovo manjkajo kakšne varovalke. Sami so se namreč vključili šele, ko je bila pogodba že sklenjena in kupnina že plačana, čeprav je jasno, da bi si želeli, da bi bili vključeni že pred tem. Na vprašanje, ali je mogoče, da bi pogodbo še razdrli, pa je odgovorila: »O tem, kaj je mogoče narediti s to pogodbo, je bilo že veliko povedanega. Za zdaj nič kaj takega ne kaže. Svetovanje je sicer še odprto, zato o končnih ugotovitvah še ne morem govoriti. Naš namen je – vedno skrbimo tudi za premoženjske interese države – proučiti položaj kupca in ugotoviti, kaj je mogoče narediti,« je dejala.
Govorili smo tudi o odmevnih primerih, ki so jih obravnavali in so se v zadnjem obdobju približali epilogu – o zavrnjeni pritožbi na razsodbo ESČP Igorja Bavčarja, ki mu bo država zdaj morala plačati 16.000 evrov, pa tudi o najvišji odškodnini v vrednosti 390.000 evrov do zdaj, ki je bila odmerjena nevrokirurgu Vinku Dolencu.
Na državnem odvetništvu so v času snemanja pričakovali tudi še večji del zahtevkov sodnikov zaradi neizpolnjene odločbe ustavnega sodišča glede njihovih plač. Nekaj so jih sicer že vlagali, večji del pa naj bi jih neuradno v sredo. »Mislim, da se ne bomo z veseljem spominjali dneva, ko bomo prejeli zahtevke sodnikov. To bo žalosten dan za pravno državo,« je dejala in dodala, da jih bodo obravnavali kot vse druge. To zdaj sicer še niso tožbe, saj postopek proti državi vedno predvideva predhodni postopek za mirno rešitev spora pred državnim odvetništvom, pri čemer se pregleda, ali se je mogoče v zadevi poravnati.
Nismo se izognili niti vprašanju o odgovornosti sodnikov in državnih odvetnikov – njih zavarovalnice ne želijo niti zavarovati – ter o pritiskih, ki jih doživljajo, delovanju državnega odvetništva kot organa, ki je zadolžen za strokovno delo in skrbi za interese Republike Slovenije pod različnimi vladami, ter nujnosti spremembe zakona o državnem odvetništvu. »Mislim, da je dovolj povedno, da v isti sapi zelo kritiziramo naš zakon, ki ga je sprejela Cerarjeva vlada, kot tudi način, kako je bil ta zakon uporabljen pod Janševo vlado. Za nas je vseeno, kdo je na oblasti, zanima nas samo, kakšen odnos ima do prava, pravne države in konec koncev tudi državnega odvetništva,« je dejala.
