Arbitraža: Zadnji dan za hrvaški odgovor
Če bo evropska komisija ostala neodzivna, bo Ljubljana vložila tožbo v Luxembourgu.
Odpri galerijo
Tudi čoln na južni strani Piranskega zaliva s piransko registracijo čaka na odločitev evropske komisije. Foto: Blaž Samec/Delo
Bruselj – Hrvaška bo najpozneje jutri odgovorila na slovensko pritožbo evropski komisiji glede neuresničevanja arbitražne odločbe o poteku meje med državama.
Po pričakovanjih, ki izhajajo iz neuradnih navedb virov, je bilo Zagrebu sporočeno, naj ne se ne spušča v pravne razprave o slovenskih argumentih in naj odgovori bolj na kratko, na največ desetih straneh. Glede na lastne napovedi naj bi v pismu Bruslju ponovili, da Hrvaška z neizvajanjem odločbe ne krši prava EU in da je Slovenija sama s svojim ravnanjem odvzela verodostojnost arbitraži. Na slovenski strani argumentacijo Zagreba, da ne krši prava EU, označujejo za absurdno, saj da Hrvaška že krši lastno pristopno pogodbo.
Predstavniki obeh strani naj bi za skupno mizo s predstavniki evropske komisije sedli 2. maja. Ali bodo sledili še kakšni nadaljnji pogovori v Bruslju, bo odvisno od razpleta tega srečanja. Evropska komisija ima sicer tri mesece časa – rok je začel teči 16. marca – za odločitev, ali se bo na kakršen koli način odzvala na slovensko pritožbo. Ljubljana sicer očita Zagrebu, da z neuresničevanjem odločbe krši evropsko pravo na treh področjih (ribištvo, nadzor meje, prostorsko načrtovanje). Še širše naj bi s svojim ravnanjem kršil načelo lojalnega sodelovanja po 4. členu pogodbe o EU.
Po izteku trimesečnega roka iz 259. člena pogodbe o delovanju EU – člen ureja postopke, ko ena članica toži drugo članico, češ da ne spoštuje pogodb – je evropski komisiji dopuščeno, da ne naredi sploh ničesar. V takšnem primeru bi Slovenija šla v postopek pred sodiščem EU sama. Tudi drugi scenarij, negativno mnenje Bruslja, češ da Hrvaška ne krši prava EU – bi pomenil, da bo Slovenija vložila tožbo sama. Če bi izdali pozitivno mnenje o slovenski pritožbi, češ da Zagreb v enem ali več primerih krši pravo EU, bi Bruselj moral sprožiti postopke za odpravo kršitev.
Slovenska diplomacija glede na pretekle primere, s katerimi se je ukvarjalo sodišče EU, predvsem francosko-britanski ribiški primer s konca sedemdesetih let, pričakuje odločitev, »da je bilo kršeno pravo EU«. V evropski komisiji po drugi strani ponujajo bolj sproščeno posredovanje, politično reševanje zadeve, kakršno je lani privedlo do zgladitve spora med Portugalsko in Španijo o odlagališču radioaktivnih odpadkov (primer Almaraz). Takšne primerjave uradna Ljubljana zavrača, češ da v slovensko-hrvaškem primeru obstaja mednarodnopravno veljavna razsodba.
Po pričakovanjih, ki izhajajo iz neuradnih navedb virov, je bilo Zagrebu sporočeno, naj ne se ne spušča v pravne razprave o slovenskih argumentih in naj odgovori bolj na kratko, na največ desetih straneh. Glede na lastne napovedi naj bi v pismu Bruslju ponovili, da Hrvaška z neizvajanjem odločbe ne krši prava EU in da je Slovenija sama s svojim ravnanjem odvzela verodostojnost arbitraži. Na slovenski strani argumentacijo Zagreba, da ne krši prava EU, označujejo za absurdno, saj da Hrvaška že krši lastno pristopno pogodbo.
Če bi izdali pozitivno mnenje o slovenski pritožbi, češ da Zagreb v enem ali več primerih krši pravo EU, bi Bruselj moral sprožiti postopke za odpravo kršitev.
Predstavniki obeh strani naj bi za skupno mizo s predstavniki evropske komisije sedli 2. maja. Ali bodo sledili še kakšni nadaljnji pogovori v Bruslju, bo odvisno od razpleta tega srečanja. Evropska komisija ima sicer tri mesece časa – rok je začel teči 16. marca – za odločitev, ali se bo na kakršen koli način odzvala na slovensko pritožbo. Ljubljana sicer očita Zagrebu, da z neuresničevanjem odločbe krši evropsko pravo na treh področjih (ribištvo, nadzor meje, prostorsko načrtovanje). Še širše naj bi s svojim ravnanjem kršil načelo lojalnega sodelovanja po 4. členu pogodbe o EU.
Po izteku trimesečnega roka iz 259. člena pogodbe o delovanju EU – člen ureja postopke, ko ena članica toži drugo članico, češ da ne spoštuje pogodb – je evropski komisiji dopuščeno, da ne naredi sploh ničesar. V takšnem primeru bi Slovenija šla v postopek pred sodiščem EU sama. Tudi drugi scenarij, negativno mnenje Bruslja, češ da Hrvaška ne krši prava EU – bi pomenil, da bo Slovenija vložila tožbo sama. Če bi izdali pozitivno mnenje o slovenski pritožbi, češ da Zagreb v enem ali več primerih krši pravo EU, bi Bruselj moral sprožiti postopke za odpravo kršitev.
Slovenska diplomacija glede na pretekle primere, s katerimi se je ukvarjalo sodišče EU, predvsem francosko-britanski ribiški primer s konca sedemdesetih let, pričakuje odločitev, »da je bilo kršeno pravo EU«. V evropski komisiji po drugi strani ponujajo bolj sproščeno posredovanje, politično reševanje zadeve, kakršno je lani privedlo do zgladitve spora med Portugalsko in Španijo o odlagališču radioaktivnih odpadkov (primer Almaraz). Takšne primerjave uradna Ljubljana zavrača, češ da v slovensko-hrvaškem primeru obstaja mednarodnopravno veljavna razsodba.
