Arbitražna godlja še v bruseljski kuhinji
Usoda arbitraže: Pričakovati je, da se evropska komisija ne bo podrobneje izrekala o slovenskih argumentih.
Odpri galerijo
Glede na položaj in dosedanja bruseljska sporočila Slovenija od evropske komisije v prihodnjih dneh ne pričakuje veliko ali, bolje rečeno – nič. FOTO: Matej Družnik
Bruselj – Četudi se v ponedeljek izteče trimesečni rok, do katerega evropska komisija lahko poda obrazloženo mnenje o slovenski tožbi proti Hrvaški, nadaljnji razvoj ostaja nepredvidljiv.
Na sedežu evropske komisije v bruseljski palači Berlaymont ponavljajo, da »zadevo še obravnavajo in da zato ne bodo ugibali o morebitnih postopkih«. Slovenija je marca skladno z 259. členom pogodbe o delovanju EU, ki ureja postopke v zvezi z očitki med članicami o neizpolnjevanju obveznosti iz pogodbe, morala predložiti zadevo evropski komisiji. Komisija sicer nima obveznosti izrekanja o takšnih zadevah. Tudi če se ne izreče, Slovenija lahko predloži zadevo sodišču EU v Luxembourgu. Tak korak je Ljubljana že tako napovedala.
Glavni del postopka je bila ustna obravnava 2. maja, ko sta obe delegaciji predstavili svoja stališča in odgovarjali na vprašanja predstavnikov evropske komisije. Nanašala so se na slovenske očitke o kršitvah prava EU na več področjih kot posledici hrvaškega zavračanja arbitraže, denimo pri opravljanju nadzora na morju. Večtedensko čakanje, kaj bo iz vsega zapisanega in povedanega potegnila evropska komisija, je bilo do zdaj zaman. Z zadevo se je temeljiteje ukvarjala njena pravna služba, ki je ocenila zaslišanje in bi morala opredeliti, ali je bilo kršeno pravo EU.
Po razpoložljivih informacijah je pravna služba pritrdila slovenski argumentaciji. Komisarski kolegij o zadevi ni razpravljal, niti na zadnjem zasedanju v torek v Strasbourgu ne. Vrh evropske komisija vztraja, da je vprašanje dvostransko in da se vanj ne bodo vpletali. Njen predsednik Jean-Claude Juncker je že septembra lani v odgovoru na vprašanje Dela razlagal, da njihovo vpletanje ne bi bilo modro in koristno. Po bruseljski logiki bi morali državi zadevo rešiti sami. Evropska komisija je 4. julija po arbitražni razsodbi pozvala strani izvršitvi sodbe in ponudila mediacijo.
Trditve o dvostranski naravi slovensko-hrvaškega spora so v izjavah evropske komisije v zadnjih dneh še posebno poudarjene. Glavni adut v slovenskem rokavu je ocena pravne službe iz 4. julija lani, ko je bilo črno na belem zapisano, da je meja med državama sicer dvostransko vprašanje, a »ima kljub temu neposreden učinek na pravo EU, zatorej ima Unija jurisdikcijo glede tega«. Poleg tega so opozorili, da imajo Unija in države članice obveznost izvrševati mednarodno javno pravo, »kar bi morale pokazati v tem primeru«.
Glede na položaj in dosedanja bruseljska sporočila Slovenija od evropske komisije v prihodnjih dneh ne pričakuje veliko ali, bolje rečeno – nič. Postopek pred sodiščem EU kot naslednja faza bo zapletena operacija, ki utegne trajati dve leti. Evropska komisija naj bi izrekla mnenje v tem času. Do zdaj je sicer veljalo, da ga bo Slovenija sprožila kmalu po izteku trimesečnega roka oziroma (ne)objavi mnenja evropske komisije. To bi na podlagi že prej sprejetih sklepov in soglasja pristojnega telesa državnega zbora lahko storila že vlada, ki opravlja zgolj tekoče posle.
Evropska komisija meni, da bi morali državi zadevo rešiti sami.
4. julija je komisija pozvala strani k izvršitvi sodbe in ponudila mediacijo.
Postopek pred sodiščem EU utegne trajati do dve leti.
4. julija je komisija pozvala strani k izvršitvi sodbe in ponudila mediacijo.
Postopek pred sodiščem EU utegne trajati do dve leti.
Na sedežu evropske komisije v bruseljski palači Berlaymont ponavljajo, da »zadevo še obravnavajo in da zato ne bodo ugibali o morebitnih postopkih«. Slovenija je marca skladno z 259. členom pogodbe o delovanju EU, ki ureja postopke v zvezi z očitki med članicami o neizpolnjevanju obveznosti iz pogodbe, morala predložiti zadevo evropski komisiji. Komisija sicer nima obveznosti izrekanja o takšnih zadevah. Tudi če se ne izreče, Slovenija lahko predloži zadevo sodišču EU v Luxembourgu. Tak korak je Ljubljana že tako napovedala.
Glavni del postopka je bila ustna obravnava 2. maja, ko sta obe delegaciji predstavili svoja stališča in odgovarjali na vprašanja predstavnikov evropske komisije. Nanašala so se na slovenske očitke o kršitvah prava EU na več področjih kot posledici hrvaškega zavračanja arbitraže, denimo pri opravljanju nadzora na morju. Večtedensko čakanje, kaj bo iz vsega zapisanega in povedanega potegnila evropska komisija, je bilo do zdaj zaman. Z zadevo se je temeljiteje ukvarjala njena pravna služba, ki je ocenila zaslišanje in bi morala opredeliti, ali je bilo kršeno pravo EU.
Evropska komisija: Vprašanje je dvostransko, vanj se ne bomo vpletali
Po razpoložljivih informacijah je pravna služba pritrdila slovenski argumentaciji. Komisarski kolegij o zadevi ni razpravljal, niti na zadnjem zasedanju v torek v Strasbourgu ne. Vrh evropske komisija vztraja, da je vprašanje dvostransko in da se vanj ne bodo vpletali. Njen predsednik Jean-Claude Juncker je že septembra lani v odgovoru na vprašanje Dela razlagal, da njihovo vpletanje ne bi bilo modro in koristno. Po bruseljski logiki bi morali državi zadevo rešiti sami. Evropska komisija je 4. julija po arbitražni razsodbi pozvala strani izvršitvi sodbe in ponudila mediacijo.
Trditve o dvostranski naravi slovensko-hrvaškega spora so v izjavah evropske komisije v zadnjih dneh še posebno poudarjene. Glavni adut v slovenskem rokavu je ocena pravne službe iz 4. julija lani, ko je bilo črno na belem zapisano, da je meja med državama sicer dvostransko vprašanje, a »ima kljub temu neposreden učinek na pravo EU, zatorej ima Unija jurisdikcijo glede tega«. Poleg tega so opozorili, da imajo Unija in države članice obveznost izvrševati mednarodno javno pravo, »kar bi morale pokazati v tem primeru«.
Postopek pred sodiščem EU bo trajal tudi do dve leti
Glede na položaj in dosedanja bruseljska sporočila Slovenija od evropske komisije v prihodnjih dneh ne pričakuje veliko ali, bolje rečeno – nič. Postopek pred sodiščem EU kot naslednja faza bo zapletena operacija, ki utegne trajati dve leti. Evropska komisija naj bi izrekla mnenje v tem času. Do zdaj je sicer veljalo, da ga bo Slovenija sprožila kmalu po izteku trimesečnega roka oziroma (ne)objavi mnenja evropske komisije. To bi na podlagi že prej sprejetih sklepov in soglasja pristojnega telesa državnega zbora lahko storila že vlada, ki opravlja zgolj tekoče posle.
