Avstrija ima na Muri prek trideset HE, Slovenija noče nobene
OVE Brez hidroelektrarn bomo do 2020 namesto okoljskih ciljev dosegli le višje položnice za elektriko in sankcije iz Evrope.
Odpri galerijo
Evropa Zeleni
Ljubljana – Vlada opušča državni prostorski načrt (DPN) za območje HE Hrastje - Mota na Muri. Pomurci so v »vojni« za Muro dobili bitko, politika je razklana, HE na srednji Savi ogrožene. Slovenski energetski koncept je Evropa raztrgala. V njem zapisani okoljski cilji do 2020 so utopija. Avstrija ima na Muri prek trideset HE, Slovenija noče niti ene. Smo torej na začetku ali na koncu poti?
Ker HE na Muri še naprej ostajajo zapisane v nacionalni energetski program (Nep), Mura ni rešena, Pomurci pa so le na začetku nove poti, na kateri pričakujejo nove in nove postopke, je prepričan Boris Bezjak, član meddržavne komisije za mejno reko Muro. Nad njo, pravi, še vedno visi koncesija za osmerico HE od Sladkega Vrha do Veržeja in ene dodatne male HE v Ceršaku. Zato bodo vztrajali pri odvzemu koncesije Dravskim elektrarnam Maribor (Dem) in pri sonaravni revitalizaciji Mure s širitvijo struge ter s prodom.
Brez potrjenega DPN gradnja HE ni mogoča, neuporabna je tudi koncesija za energetsko izrabo Mure, je javnosti včeraj sporočil okoljski minister Simon Zajc ter se pohvalil, da vlada pri odločitvi ni sledila le varovanju okolja oziroma okoljskemu poročilu, po katerem HE na Muri v prostor ni mogoče umestiti niti z omilitvenimi ukrepi, temveč je uresničila tudi zavezo iz koalicijskega sporazuma, da na Muri ne bo HE. Stojan Nikolić, generalni direktor HSE, katerega del je tudi Dem, nasprotno, meni, da je hidroenergetski potencial edini stabilen vir obnovljive energije, ki ga ima Slovenija: »Kot država smo se zavezali realizaciji ciljev OVE v energetskem svežnju do leta 2020 in 2030. A že sedaj vemo, da jih ne bomo dosegli. Poleg znatnih finančnih sankcij, ki nam iz tega naslova pretijo iz EU, pa si kot država hkrati prizadevamo za še ambicioznejše podnebno-energetske cilje do 2050. Hkrati pa v popolnem nasprotju s cilji in zavezami ustavljamo vir, ki je edini, ki bi nas do tega pripeljal.« Nerazumljivo je, dodaja, da vlada odločitve, ki jih bodo čutili še zanamci in ki bodo razmere na področju OVE le poslabševale, sprejema enostransko ter brez preverjanja večinskega javnega mnenja. Ustavitev DPN je zanj »veliko več kot všečna in parcialna«: »Je velik korak stran na poti v brezogljično družbo, korak proti energetski odvisnosti Slovenije, korak proti višjim cenam električne energije in korak, ki lahko v veliki meri vpliva tudi na nadaljnjo gradnjo elektrarn na Savi.«
Da smo na pragu višjih položnic za elektriko, meni tudi Božo Dukič iz Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (Zens); napoveduje jih že v prihodnjem letu, rekoč, da bomo »plačali zgolj lastno norost«, medtem ko se vlada po njegovem ne zaveda, da bomo vsi plačali tudi penale, ker do 2020 ne bomo zagotovili četrtine energije iz OVE. Pred posledicami neizpolnjevanja okoljskih zavez svarijo tudi Dem, ki se je DPN za HE Hrastje – Mota lotil že leta 2012, doslej pa imel s postopki okrog deset milijonov evrov stroškov. Če DPN pade, so napovedovali pred časom, bodo zahtevali vračilo od države. Včeraj »grožnje« niso ponovili, minister Zajc pa trdi, da za kaj takega tako in tako nimajo podlage.
Koalicija je zavezo o zaščiti reke Mure oziroma o ustavitvi gradnje HE v koalicijsko pogodbo dodala na zahtevo Levice, ki je pogajanja s koalicijskim peterčkom začela po tem, ko je od pogajanj odstopila NSi. V eni od delovnih različic koalicijske pogodbe so v Levici med komentarji svojih zahtev predvideli tudi povrnitev vloženih sredstev koncesionarju in sprejetje strategije celostne izrabe reke Mure z ovrednotenjem vseh vplivov. Pred tem so se vladne stranke v koalicijski pogodbi zavezale k dokončanju in nadaljevanju gradnje HE na Savi. A niti okrog teh niti okrog HE na Muri se politika v resnici nikoli ni poenotila. Tudi včeraj je slavila le Levica, »drugi« so molčali. Znano je, da je HE na Muri nasprotoval prvak SD, Pomurec Dejan Židan, medtem ko je Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo in predsednica ZAB, že marca tvitnila, kako se zavedajo pomembnosti oskrbe z električno energijo in tudi tega, da so prav HE tiste, ki zagotavljajo najbolj čisto energijo. Obenem je obračunala s SMC oziroma zdaj že nekdanjim ministrom Juretom Lebnom, ki da je, kot je dejala, v usklajevanje poslal uredbo o HE na Muri z napačnimi podatki. Bratuškova je zahtevala, da jih popravi, uredbi, je zagotovila, pa ni nikoli nasprotovala.
Ker HE na Muri še naprej ostajajo zapisane v nacionalni energetski program (Nep), Mura ni rešena, Pomurci pa so le na začetku nove poti, na kateri pričakujejo nove in nove postopke, je prepričan Boris Bezjak, član meddržavne komisije za mejno reko Muro. Nad njo, pravi, še vedno visi koncesija za osmerico HE od Sladkega Vrha do Veržeja in ene dodatne male HE v Ceršaku. Zato bodo vztrajali pri odvzemu koncesije Dravskim elektrarnam Maribor (Dem) in pri sonaravni revitalizaciji Mure s širitvijo struge ter s prodom.
Nad Muro še vedno visi koncesija za osmerico HE od Sladkega Vrha do Veržeja in ene dodatne male HE v Ceršaku. Foto Tadej Regent/delo
Brez potrjenega DPN gradnja HE ni mogoča, neuporabna je tudi koncesija za energetsko izrabo Mure, je javnosti včeraj sporočil okoljski minister Simon Zajc ter se pohvalil, da vlada pri odločitvi ni sledila le varovanju okolja oziroma okoljskemu poročilu, po katerem HE na Muri v prostor ni mogoče umestiti niti z omilitvenimi ukrepi, temveč je uresničila tudi zavezo iz koalicijskega sporazuma, da na Muri ne bo HE. Stojan Nikolić, generalni direktor HSE, katerega del je tudi Dem, nasprotno, meni, da je hidroenergetski potencial edini stabilen vir obnovljive energije, ki ga ima Slovenija: »Kot država smo se zavezali realizaciji ciljev OVE v energetskem svežnju do leta 2020 in 2030. A že sedaj vemo, da jih ne bomo dosegli. Poleg znatnih finančnih sankcij, ki nam iz tega naslova pretijo iz EU, pa si kot država hkrati prizadevamo za še ambicioznejše podnebno-energetske cilje do 2050. Hkrati pa v popolnem nasprotju s cilji in zavezami ustavljamo vir, ki je edini, ki bi nas do tega pripeljal.« Nerazumljivo je, dodaja, da vlada odločitve, ki jih bodo čutili še zanamci in ki bodo razmere na področju OVE le poslabševale, sprejema enostransko ter brez preverjanja večinskega javnega mnenja. Ustavitev DPN je zanj »veliko več kot všečna in parcialna«: »Je velik korak stran na poti v brezogljično družbo, korak proti energetski odvisnosti Slovenije, korak proti višjim cenam električne energije in korak, ki lahko v veliki meri vpliva tudi na nadaljnjo gradnjo elektrarn na Savi.«
Dražja elektrika namesto izpolnjenih zavez
Stojan Nikolić, generalni direktor HSE, pravi, da bodo posledice za Slovenijo zaradi enostranske odločitve politike hude. Foto Roman Šipić
Stojan Nikolić,
generalni direktor HSE
»Učinke današnjih politik in odločitev bomo občutili čez desetletje, ko bomo kot država ugotovili, da smo zamudili izjemne potencialne najčistejše in konkurenčne energije, ko se bomo brez novih lastnih proizvodnih virov čiste energije soočili s povečano odvisnostjo od uvoza električne energije. Visokim cenovnim tveganjem ne bodo podvržena le gospodinjstva in gospodarstvo, ampak bo ogrožena predvsem naša energetska varnost. Brez lastne cenovno ugodne in trajne električne energije, kar hidroenergija je, bomo plačevali občutno višje cene, ki nam jih bodo narekovale sosednje države in mednarodni trgi s tehnologijo, ki ima večje in trajnejše vplive na okolje.«
generalni direktor HSE
»Učinke današnjih politik in odločitev bomo občutili čez desetletje, ko bomo kot država ugotovili, da smo zamudili izjemne potencialne najčistejše in konkurenčne energije, ko se bomo brez novih lastnih proizvodnih virov čiste energije soočili s povečano odvisnostjo od uvoza električne energije. Visokim cenovnim tveganjem ne bodo podvržena le gospodinjstva in gospodarstvo, ampak bo ogrožena predvsem naša energetska varnost. Brez lastne cenovno ugodne in trajne električne energije, kar hidroenergija je, bomo plačevali občutno višje cene, ki nam jih bodo narekovale sosednje države in mednarodni trgi s tehnologijo, ki ima večje in trajnejše vplive na okolje.«
Božo Dukič, tajnik Zensa, pravi, da lahko višje položnice za elektriko pričakujemo že prihodnje leto. Foto Polona Malovrh
Božo Dukič,
tajnik Zens
»'Otroci' ne vedo, s čim se igrajo. Muro smo zafrknili sami: ker smo jo meliorizirali, je danes krajša za sedem kilometrov. Zdaj jo hočejo zafrkniti še avstrijski strokovnjaki, ki so svoje HE na Muri podpirali, gradnji naših pa nasprotujejo. Ali se vlada sploh zaveda, da bomo zaradi nasprotovanja HE vsi plačevali penale, ker ne bomo v roku izpolnili okoljskih zavez? Če bomo vse prepovedali, na koncu ne bomo imeli nič, od kod nam bo potem luč?! Slavili bodo le Avstrijci, ki nam bodo lahko drago prodajali elektriko. Decembra sem imel čast spoznati 'muraše'. Vsi so imeli šale z – avstrijskimi zastavicami. Le kdo jih financira?«
tajnik Zens
»'Otroci' ne vedo, s čim se igrajo. Muro smo zafrknili sami: ker smo jo meliorizirali, je danes krajša za sedem kilometrov. Zdaj jo hočejo zafrkniti še avstrijski strokovnjaki, ki so svoje HE na Muri podpirali, gradnji naših pa nasprotujejo. Ali se vlada sploh zaveda, da bomo zaradi nasprotovanja HE vsi plačevali penale, ker ne bomo v roku izpolnili okoljskih zavez? Če bomo vse prepovedali, na koncu ne bomo imeli nič, od kod nam bo potem luč?! Slavili bodo le Avstrijci, ki nam bodo lahko drago prodajali elektriko. Decembra sem imel čast spoznati 'muraše'. Vsi so imeli šale z – avstrijskimi zastavicami. Le kdo jih financira?«
Da smo na pragu višjih položnic za elektriko, meni tudi Božo Dukič iz Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (Zens); napoveduje jih že v prihodnjem letu, rekoč, da bomo »plačali zgolj lastno norost«, medtem ko se vlada po njegovem ne zaveda, da bomo vsi plačali tudi penale, ker do 2020 ne bomo zagotovili četrtine energije iz OVE. Pred posledicami neizpolnjevanja okoljskih zavez svarijo tudi Dem, ki se je DPN za HE Hrastje – Mota lotil že leta 2012, doslej pa imel s postopki okrog deset milijonov evrov stroškov. Če DPN pade, so napovedovali pred časom, bodo zahtevali vračilo od države. Včeraj »grožnje« niso ponovili, minister Zajc pa trdi, da za kaj takega tako in tako nimajo podlage.
Politika ne odpira šampanjca
Vlada bo ustavila državni prostorski načrt za območje HE Hrastje - Mota na Muri.
Politika je razklana, energetiki napovedujejo dražjo elektriko.
Okoljski cilj, da do 2020 zagotovimo četrtino energije iz OVE, ni več dosegljiv.
Politika je razklana, energetiki napovedujejo dražjo elektriko.
Okoljski cilj, da do 2020 zagotovimo četrtino energije iz OVE, ni več dosegljiv.
Koalicija je zavezo o zaščiti reke Mure oziroma o ustavitvi gradnje HE v koalicijsko pogodbo dodala na zahtevo Levice, ki je pogajanja s koalicijskim peterčkom začela po tem, ko je od pogajanj odstopila NSi. V eni od delovnih različic koalicijske pogodbe so v Levici med komentarji svojih zahtev predvideli tudi povrnitev vloženih sredstev koncesionarju in sprejetje strategije celostne izrabe reke Mure z ovrednotenjem vseh vplivov. Pred tem so se vladne stranke v koalicijski pogodbi zavezale k dokončanju in nadaljevanju gradnje HE na Savi. A niti okrog teh niti okrog HE na Muri se politika v resnici nikoli ni poenotila. Tudi včeraj je slavila le Levica, »drugi« so molčali. Znano je, da je HE na Muri nasprotoval prvak SD, Pomurec Dejan Židan, medtem ko je Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo in predsednica ZAB, že marca tvitnila, kako se zavedajo pomembnosti oskrbe z električno energijo in tudi tega, da so prav HE tiste, ki zagotavljajo najbolj čisto energijo. Obenem je obračunala s SMC oziroma zdaj že nekdanjim ministrom Juretom Lebnom, ki da je, kot je dejala, v usklajevanje poslal uredbo o HE na Muri z napačnimi podatki. Bratuškova je zahtevala, da jih popravi, uredbi, je zagotovila, pa ni nikoli nasprotovala.
