Avstrija umetno zavira čezmejno sodelovanje
Oblasti na Dunaju očitajo, da je za drobiž pripravljena žrtvovati evropska načela.
Odpri galerijo
Razlogi za zaprte meje s Slovenijo tičijo v interesih avstrijske turistične industrije. FOTO: Jure Eržen
Celovec – Skupina koroških Slovenk in Slovencev na avstrijskem Koroškem, združena v iniciativo Slovenski konsenz za ustavne pravice (SKUP), je prepričana, da je skrajni čas, da Avstrija odpre tudi mejo s Slovenijo. Po poročanju avstrijskih medijev naj bi se to zgodilo 15. junija.
»Imamo ustavno pravno zajamčeno pravico do enakosti vseh pred zakonom, del te pravice pa je tudi načelo, da morata vsak zakon in vsaka odločitev imeti svojo stvarno utemeljenost. Če je v Sloveniji število okužb precej nižje kot pri vseh drugih avstrijskih sosedih in tudi nižje kot v Avstriji, potem ni nobene stvarne utemeljitve za zapiranje meje,« opozarja odvetnik Rudi Vouk, dolgoletni borec za pravice slovenske manjšine v Avstriji.
»Argument avstrijske vlade, da je treba zapreti mejo zato, ker bi sicer Avstrijci lahko skozi Slovenijo potovali v Italijo, je neumnost. Če nekdo nujno hoče, lahko pride v Italijo tudi prek Madžarske in potem skozi Slovenijo,« pravi sogovornik, ki je prepričan, da je v ozadju protekcionizem, da bodo avstrijski državljani konce tedna, praznike in počitnice čim več preživljali doma in tako pomagali okrevati domačemu turizmu.
»Zaradi drobiža je pripravljena Avstrija žrtvovati evropska načela,« je oster Vouk, ki dodaja, da to sicer ni nič novega. »Že prej smo imeli nadzor na meji, menda zaradi beguncev, ki jih že dolgo ni več. In tudi na področju opravljanja storitev Avstrija spet šikanira slovenske ponudnike. Razočaran pa sem seveda zaradi dejstva, da se avstrijski odnos ni nič spremenil, čeprav so zdaj Zeleni del avstrijske vlade,« pravi Rudi Vouk.
Na avstrijskem Koroškem trdijo, da zaprte meje že puščajo posledice v odnosih med državama. Če je bila Slovenija do zdaj pogosto previdna, ko je šlo za kritike na račun Avstrije, je po Voukovem mnenju retorika predstavnikov naše države ostrejša. »Prepričan sem, da slovenska politika nima prav nobenega razumevanja za ravnanje avstrijske vlade,« trdi Vouk in nadaljuje, da smo priča umetnemu oviranju čezmejnega sodelovanja, ki po njegovem mnenju ni skladno z evropskim pravom. Ljudje ob meji na Koroškem in Štajerskem vse glasneje izražajo nezadovoljstvo nad ravnanjem dunajske vlade. »To potrjuje, da si želijo normalnih odnosov s Slovenijo,« je prepričan celovški odvetnik.
Letošnje spominsko leto (stoletnica plebiscita, 75 let konca druge svetovne vojen, 65 let avstrijske državne pogodbe) je po njegovem mnenju leto zamujenih priložnosti. »Kdaj sicer, če ne ob tej priliki, naj bi se ukvarjali z vprašanjem, kakšen je bil v tem stoletju, odkar so koroški Slovenci postali manjšina, njen razvoj? In kdaj bi lahko rešili to ali ono odprto manjšinsko vprašanje?« se sprašuje Vouk. Avstrijska vlada po njegovem mnenju ignorira nerešena manjšinska vprašanja. Sprašuje se, čemu bi Slovenci v kakršnikoli obliki sodelovali pri oktobrskem proslavljanju stoletnice plebiscita, če ni postavljene niti ene dvojezične table več, pri razvoju slovenščine kot uradnega jezika gredo stvari prej nazaj kot naprej, o reformah na področju šolstva in izobraževanja pa ne duha ne sluha.
»Imamo ustavno pravno zajamčeno pravico do enakosti vseh pred zakonom, del te pravice pa je tudi načelo, da morata vsak zakon in vsaka odločitev imeti svojo stvarno utemeljenost. Če je v Sloveniji število okužb precej nižje kot pri vseh drugih avstrijskih sosedih in tudi nižje kot v Avstriji, potem ni nobene stvarne utemeljitve za zapiranje meje,« opozarja odvetnik Rudi Vouk, dolgoletni borec za pravice slovenske manjšine v Avstriji.
»Argument avstrijske vlade, da je treba zapreti mejo zato, ker bi sicer Avstrijci lahko skozi Slovenijo potovali v Italijo, je neumnost. Če nekdo nujno hoče, lahko pride v Italijo tudi prek Madžarske in potem skozi Slovenijo,« pravi sogovornik, ki je prepričan, da je v ozadju protekcionizem, da bodo avstrijski državljani konce tedna, praznike in počitnice čim več preživljali doma in tako pomagali okrevati domačemu turizmu.
»Zaradi drobiža je pripravljena Avstrija žrtvovati evropska načela,« je oster Vouk, ki dodaja, da to sicer ni nič novega. »Že prej smo imeli nadzor na meji, menda zaradi beguncev, ki jih že dolgo ni več. In tudi na področju opravljanja storitev Avstrija spet šikanira slovenske ponudnike. Razočaran pa sem seveda zaradi dejstva, da se avstrijski odnos ni nič spremenil, čeprav so zdaj Zeleni del avstrijske vlade,« pravi Rudi Vouk.
Razlogov za slavje ni
Na avstrijskem Koroškem trdijo, da zaprte meje že puščajo posledice v odnosih med državama. Če je bila Slovenija do zdaj pogosto previdna, ko je šlo za kritike na račun Avstrije, je po Voukovem mnenju retorika predstavnikov naše države ostrejša. »Prepričan sem, da slovenska politika nima prav nobenega razumevanja za ravnanje avstrijske vlade,« trdi Vouk in nadaljuje, da smo priča umetnemu oviranju čezmejnega sodelovanja, ki po njegovem mnenju ni skladno z evropskim pravom. Ljudje ob meji na Koroškem in Štajerskem vse glasneje izražajo nezadovoljstvo nad ravnanjem dunajske vlade. »To potrjuje, da si želijo normalnih odnosov s Slovenijo,« je prepričan celovški odvetnik.
Letošnje spominsko leto (stoletnica plebiscita, 75 let konca druge svetovne vojen, 65 let avstrijske državne pogodbe) je po njegovem mnenju leto zamujenih priložnosti. »Kdaj sicer, če ne ob tej priliki, naj bi se ukvarjali z vprašanjem, kakšen je bil v tem stoletju, odkar so koroški Slovenci postali manjšina, njen razvoj? In kdaj bi lahko rešili to ali ono odprto manjšinsko vprašanje?« se sprašuje Vouk. Avstrijska vlada po njegovem mnenju ignorira nerešena manjšinska vprašanja. Sprašuje se, čemu bi Slovenci v kakršnikoli obliki sodelovali pri oktobrskem proslavljanju stoletnice plebiscita, če ni postavljene niti ene dvojezične table več, pri razvoju slovenščine kot uradnega jezika gredo stvari prej nazaj kot naprej, o reformah na področju šolstva in izobraževanja pa ne duha ne sluha.
