Bela knjiga slika prihodnji obris vojske
Krovni strateški dokument za slovenski obrambni sistem do leta 2035 predvideva dokončanje profesionalizacije vojske, politiki pa bi raje naborniško.
![Fotografija: Dan Slovenske vojske, v Cerkljah ob Krki, 14. maja 2019.
[Cerklje ob Krki,vojska,vojaki,vojakinje,prazniki,praznovanje,proslave,postroji]](/media/images/20200120/611439.2e16d0ba.fill-800x450.jpg)
Odpri galerijo
Dan Slovenske vojske, v Cerkljah ob Krki, 14. maja 2019.
[Cerklje ob Krki,vojska,vojaki,vojakinje,prazniki,praznovanje,proslave,postroji]
Ljubljana – Danes bo javnosti predstavljena bela knjiga o obrambi Republike Slovenije. Dolgo pričakovani krovni strateški dokument obravnava temeljne izzive, s katerimi se spoprijema obrambni sistem Slovenije, in določa ukrepe za izboljšanje obrambne sposobnosti države. Ponovne uvedbe obveznega naborništva, ki ga predlaga del politike, dokument ne omenja niti z eno besedo.
Ključni ukrepi za razvoj obrambnega sistema se nanašajo na zagotovitev stabilnega financiranja, doseganje potrebne kadrovske popolnjenosti Slovenske vojske, dokončanje profesionalizacije, izboljšanje statusa pripadnikov, posodobitev za izgradnjo obrambnih zmogljivosti, modernizacijo ključne infrastrukture za delovanje in razvoj vojske ter okrepitev povezanosti obrambnega sistema s širšo družbo in boljše prepoznavanje pomena nacionalne obrambe v družbi.
Bela knjiga načrtuje postopno dvigovanje proračunskih sredstev za obrambo vsaj do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda do leta 2024. Med letoma 2024 in 2035 pa bo delež BDP za obrambo postopoma dosegel dva odstotka BDP, kakor smo obljubili Natu.
Kadrovske težave spadajo med najbolj kronične bolezni, ki pestijo Slovensko vojsko, in bela knjiga priporoča, da pri oblikovanju prihodnjega kadrovskega obsega vojske upoštevamo realne zmogljivosti države tako glede človeških kot finančnih virov. Zdaj imamo 6368 pripadnikov stalne sestave in 691 pripadnikov pogodbene rezerve.
Če bodo odločevalci upoštevali priporočila bele knjige, bomo do leta 2025 imeli 7000 pripadnikov stalne sestave in tisoč rezervistov. Do leta 2030 bi se ti dve številki ob rednem posodabljanju in ustreznem financiranju povzpeli na 7500 oziroma 1500, najkasneje do leta 2035 pa bi na realnih podlagah utemeljeno kadrovanje pripeljalo do 8000 pripadnikov stalne sestave in 2000 rezervistov.
Medtem ko del politike predlaga ponovno uvedbo obveznega naborništva, so se pisci bele knjige med drugim usmerili v prenovo koncepta pogodbene rezervne sestave, ki se bo v prihodnosti razdelila na manevrski in teritorialni del.
Manevrski del pogodbene rezervne sestave bo izvajal ves nabor nalog Slovenske vojske in dopolnjeval zmogljivosti njenih enot, popolnjenih s stalno sestavo, vključno s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah ter kolektivni obrambi. Teritorialni del pogodbene rezervne sestave, ki ga bo vodilo aktivno jedro stalne sestave, bo deloval izključno na nacionalnem ozemlju.
S strateško rezervo bi radi zagotovili večji obseg vojaških zmogljivosti države ob neposredni nevarnosti napada na državo in razglasitvi izrednega ali vojnega stanja. Če ti ukrepi v etapnih obdobjih ne bodo povečali kadrovskega obsega vojske, bo nujno ponovno razmisliti o konceptu obrambnega sistema in uvedbi drugih sestavin vojaške dolžnosti, obveznega naborništva pa bela knjiga nikjer izrecno ne omenja.
Ključni ukrepi za razvoj obrambnega sistema se nanašajo na zagotovitev stabilnega financiranja, doseganje potrebne kadrovske popolnjenosti Slovenske vojske, dokončanje profesionalizacije, izboljšanje statusa pripadnikov, posodobitev za izgradnjo obrambnih zmogljivosti, modernizacijo ključne infrastrukture za delovanje in razvoj vojske ter okrepitev povezanosti obrambnega sistema s širšo družbo in boljše prepoznavanje pomena nacionalne obrambe v družbi.
Bela knjiga načrtuje postopno dvigovanje proračunskih sredstev za obrambo vsaj do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda do leta 2024. Med letoma 2024 in 2035 pa bo delež BDP za obrambo postopoma dosegel dva odstotka BDP, kakor smo obljubili Natu.
Kadrovske cilje prilagodili zmožnostim
Kadrovske težave spadajo med najbolj kronične bolezni, ki pestijo Slovensko vojsko, in bela knjiga priporoča, da pri oblikovanju prihodnjega kadrovskega obsega vojske upoštevamo realne zmogljivosti države tako glede človeških kot finančnih virov. Zdaj imamo 6368 pripadnikov stalne sestave in 691 pripadnikov pogodbene rezerve.
Če bodo odločevalci upoštevali priporočila bele knjige, bomo do leta 2025 imeli 7000 pripadnikov stalne sestave in tisoč rezervistov. Do leta 2030 bi se ti dve številki ob rednem posodabljanju in ustreznem financiranju povzpeli na 7500 oziroma 1500, najkasneje do leta 2035 pa bi na realnih podlagah utemeljeno kadrovanje pripeljalo do 8000 pripadnikov stalne sestave in 2000 rezervistov.
- Dva odstotka BDP za vojsko bi dosegli leta 2035.
- 8000 pripadnikov stalne sestave in 2000 rezervistov bi lahko imeli leta 2035.
- Če noben od načrtov ne uspe, lahko pride na mizo tudi naborništvo.
Prenova rezerve, razdelitev na manevrski in teritorialni del
Medtem ko del politike predlaga ponovno uvedbo obveznega naborništva, so se pisci bele knjige med drugim usmerili v prenovo koncepta pogodbene rezervne sestave, ki se bo v prihodnosti razdelila na manevrski in teritorialni del.
Manevrski del pogodbene rezervne sestave bo izvajal ves nabor nalog Slovenske vojske in dopolnjeval zmogljivosti njenih enot, popolnjenih s stalno sestavo, vključno s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah ter kolektivni obrambi. Teritorialni del pogodbene rezervne sestave, ki ga bo vodilo aktivno jedro stalne sestave, bo deloval izključno na nacionalnem ozemlju.
S strateško rezervo bi radi zagotovili večji obseg vojaških zmogljivosti države ob neposredni nevarnosti napada na državo in razglasitvi izrednega ali vojnega stanja. Če ti ukrepi v etapnih obdobjih ne bodo povečali kadrovskega obsega vojske, bo nujno ponovno razmisliti o konceptu obrambnega sistema in uvedbi drugih sestavin vojaške dolžnosti, obveznega naborništva pa bela knjiga nikjer izrecno ne omenja.
