Bo sodna odločitev protikorupcijski komisiji pristrigla krila?

Bistveno je, da lobiranje prepozna lobiranec in ukrepa, v primeru proti gospodarskem ministru in njegovi ekipi poudarja KPK.
Fotografija: Janez Zemljarič na predstavitvi projekta Izolski otok. FOTO: Roman Šipić
Odpri galerijo
Janez Zemljarič na predstavitvi projekta Izolski otok. FOTO: Roman Šipić

Ljubljana – Protikorupcijska komisija si prizadeva za javno objavljanje svojih ugotovitev, s čimer želi krepiti občutek delovanja pravne države, še bolj pa preprečevati nadaljnje koruptivne in neetične prakse v javnem sektorju. Vendar je celjski oddelek upravnega sodišča njene ugotovitve zoper gospodarskega ministra Zdravka Počivalška v prejšnjem tednu zadržal.

Počivalšek je na sodišču prejšnji teden dosegel, da mora komisija za preprečevanje korupcije (KPK) umakniti svoje ugotovitve proti njemu. Tako je sodišče, po zapisih komisije, neutemeljeno onemogočilo obveščanje javnosti ravno v času oblikovanja nove vlade, zato se je na sklep pritožila.

Komisijo je zastopal njen predsednik Boris Štefanec in Počivalškovo zatrjevanje, da bi mu z objavo nastala težko popravljiva škoda, ovrgel z razlago, da je premalo konkretizirano. Javne objave so po Štefanečevih zatrjevanjih poleg izrekanja prekrškovnih sankcij glavno orodje KPK za osveščanje javnosti in krepitev integritete v javnem sektorju. Če bi se sodne odločitve opirale na dokazni standard, kjer je že navajanje življenjepisa obravnavane osebe dovolj za umik objav, potem bo komisija izgubila enega glavnih adutov za izvajanje svojih zakonskih nalog, so prepričani.
 

Obveščanje javnosti ključno


»Zagotovo je s stališča javnosti pomembno, da se v najkrajšem možnem času seznani z ugotovljenimi kršitvami, zato se zavzemamo za sistemske pogoje, kjer bi se v tovrstnih primerih javnost obveščalo hitro in upoštevajoč pravice vpletenih v postopke«, so za Delo zadevo komentirali v Transparency International Slovenia.



Komisija je v postopku, ki ga je vodila zoper Počivalška, njegovo državno sekretarko Evo Štravs Podlogar, vodjo službe za evropske zadeve na ministrstvu Dijano Madžarac ter javnosti znanega podjetnika in lobista Janeza Zemljariča, ugotovila, da je šlo za nedovoljeno lobiranje.

V primeru uslužbenk ministrstva je odločila, da so prekršile zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, saj bi morale preveriti, ali je Zemljarič vpisan v register lobistov, zavrniti stike z njim oziroma o njih obvestili komisijo. Obe sta se na osnutek ugotovitev KPK pritožili, saj se med drugim o zadevi nista imeli možnosti izreči.



Medtem Zemljariča zaradi treh pogovorov o projektu Izolski otok, ki jih je s trojico imel na ministrstvu leta 2016, bremenijo, da bi moral biti vpisan v register lobistov. Zemljarič je trditve KPK o domnevnem lobiranju označil za absurdne.

Čeprav komisija zatrjuje, da je deloval v imenu družbe Eti-par (državni sekretarki je pustil vizitko te družbe, hkrati je bil njen polovični lastnik) in Gorenje projekt, odgovarja, da je ves čas nastopal izključno v imenu Urbane prenove Izola, katere zakoniti zastopnik je.

Komentarji: