Boljše osebno doživljanje epidemije, a še daleč od prave normalnosti

Eno leto po uradnem koncu prvega vala epidemije ter v času opaznega izboljševanja epidemiološke slike v državi je ekipa Valicona predstavila nove indikatorje, s katerimi bodo v bodoče spremljali postopnost vračanja v »normalnost« oziroma odstopanje od časov izpred epidemije. »Na podlagi ocene osebnega počutja lahko sklepamo, da se situacija pomika v smeri normalnosti, vendar pa je kljub temu še daleč od življenja, ki smo ga poznali pred epidemijo in celo od lanskega poletja, ko smo skladno z izboljšanjem epidemioloških razmer izmerili tudi najvišje vrednosti ocene osebnega počutja,« so zapisali v sporočilu za javnost.



Kot so ugotovili, to potrjuje indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer. V primerjavi s koncem aprila, ko je ta indeks znašal –43, je tokrat osebno doživljanje situacije ocenjeno veliko bolje, saj se je iz negativnih vrednosti indeks povzpel na +1. Junija lani je ta indeks sicer znašal 43 točk. Podobno kot indeks normalnosti se izboljšuje tudi indeks optimizma, ki predstavlja razliko med deleži odgovorov gre (zelo) na bolje in gre (zelo) na slabše, a je ta veliko bližje najvišji možni vrednosti, saj znaša 81 točk. Najvišji do zdaj izmerjeni indeks optimizma je sicer znašal 89 točk in smo ga izmerili konec aprila lani. Skladno z boljšim osebnim počutjem in naraščajočim optimizmom opažajo tudi manj zaskrbljenosti. Indeks zaskrbljenosti, ki predstavlja razliko med (zelo) zaskrbljenimi in (zelo) nezaskrbljenimi, namreč znaša 12 točk, kar je za 22 točk manj kot konec aprila, ko je bila ta vrednost še 34 točk. Kljub temu pa opažajo več zaskrbljenosti kot pred letom dni, ko je v podobnem obdobju ta indeks prvič padel pod 0 in dosegel –6 točk.



Tudi ocena situacije glede na stanje pred epidemijo se je nekoliko izboljšala. V tokratni meritvi je razlika med deležem teh, ki menijo, da je njihovo življenje slabše ali precej slabše, in deležem teh, ki odgovarjajo, da je boljše ali precej boljše kot pred epidemijo, nižja, saj dosega vrednost –32 točk. V prejšnji meritvi je bil ta indeks –39 točk. Na bolj normalno situacijo kaže tudi nekoliko večji obseg potrošnje. Indeks potrošnje, ki predstavlja razliko med dejanskim in pričakovanim povečanjem oziroma zmanjšanjem potrošnje, namreč znaša –10 točk. Gre za najvišjo doslej izmerjeno vrednost in obenem občutno izboljšanje v primerjavi z obdobjem pred mesecem dni, ko je ta vrednost znašala –26 točk. Še bolj je opazna razlika v primerjavi z začetkom epidemije, ko je ta indeks dosegel –45 točk. Podobno izboljšanje opažajo tudi pri indeksu finančnega stanja (razlika med aktualnim in pričakovanim izboljšanjem oziroma poslabšanjem finančnega stanja), ki je dosegel 16 točk. Najnižja izmerjena vrednost je bila –30 točk.
 

Realizirana in izražena namera cepljenja prvič nad 60 odstotki

V zadnji meritvi so v Valiconu izmerili do zdaj najvišjo realizirano in izraženo namero za cepljenje, to je 62 odstotkov (gre za seštevek že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili). V zadnjih dveh tednih se je občutno povečal delež cepljenih, na ta račun sta se zmanjšala predvsem deleža tistih, ki se bodo zagotovo oziroma bolj verjetno cepili (s 16 na 11 odstotkov oziroma s 16 na 12 odstotkov), v manjši meri pa tudi tistih, ki se bolj verjetno ne bodo cepili (z 22 na 18 odstotkov), medtem ko delež odločenih, da se zagotovo ne bodo cepili, ostaja pri 19 odstotkih. Prav zato ostajata oceni minimalno in maksimalno dosegljive stopnje precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let približno enaki, to je 67 oziroma 81 odstotkov (pred dvema tednoma 65 in 81 odstotkov). Potrjuje se torej teza, da bo večji delež cepljenih pozitivno vplival na manj odločene za cepljenje, pa tudi ocena, da so odločeni proti cepljenju bolj ali manj nedosegljivi.


 

Motivatorji in zadržki glede na realizirano in izraženo namero cepljenja

V tokratni meritvi so preverjali, kaj je za cepljenje motiviralo tiste, ki so se že cepili oziroma se zagotovo bodo ter kateri so zadržki pri neodločenih in tistih, ki so odločeni, da se ne bodo cepili. Med že cepljenimi prevladujejo odgovori, da gre za zaščito pred boleznijo oziroma okužbo (41 odstotkov) ter zaščita drugih (22 odstotkov), sledijo potovanja in možnost prehajanja meja brez omejitev (15 odstotkov). Ti odgovori so na prvih treh mestih tudi med tistimi, ki se bodo zagotovo cepili, pri čemer so deleži prvih dveh nekoliko nižji (34 oziroma 13 odstotkov). Zato pa med to skupino izstopajo odgovori, kot so zaščita pred hujšim potekom bolezni (osem odstotkov) ter predvsem vrnitev v normalno življenje (13 odstotkov) in želja po skorajšnjem koncu trenutnega stanja (šest odstotkov).



Na drugi strani se še bolj značilno razlikujejo tisti, ki se bolj verjetno bodo oziroma ne bodo cepili, ter tisti, ki se zagotovo ne bodo cepili. Med odločenimi proti cepljenju prevladuje mnenje, da gre za eksperimentalno cepivo (32 odstotkov), ki mu ne zaupajo (28 odstotkov), kar nekaj jih niti ne verjame v koronavirus (16 odstotkov) ali pa menijo, da ne sodijo v rizično skupino (13 odstotkov). Pri preostalih dveh skupinah poleg mnenja o eksperimentalnosti cepiva (22 odstotkov med bolj verjetno se bom cepil/-a oziroma 24 odstotkov med bolj verjetno ne) je bolj pogost odgovor še strah pred stranskimi učinki (19 oziroma 17 odstotkov), največja razlika med obema pa je v prepričanju tistih z manj verjetno namero, da ne sodijo v rizično skupino, medtem ko je med tistimi z bolj verjetno namero tudi nekaj takšnih, ki so covid že preboleli, potovanja in prehajanje meja pa omenja le manj kot desetina vprašanih. Odgovori nam hkrati potrjujejo predpostavke, ki smo jih uporabili pri izračunu minimalno dosegljive precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let.