Boštjan Poklukar s podporo matičnega odbora
Odbor za notranjo politiko je na koncu predstavitev kandidata za ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja z devetimi glasovi ocenil kot ustrezno, šest poslancev pa je menilo nasprotno. »Poslancem se po letu 2018 predstavljam drugič,« je začel svojo predstavitev kandidat za notranjega ministra. Za tiste, ki ga ne poznajo, pa je med drugim ponovil, da ima za seboj 30 let profesionalne kariere. Na glasovanju v državnem zboru na redni seji, ki se bo začela prihodnji teden, zapletov pri njegovem imenovanju ni pričakovati.
»Sem lojalen in svoje delo sem vedno opravljal pošteno in transparentno, trudim se opravičiti zaupanje ljudi, če mi je izkazano, tako bo tudi tokrat, in lahko povem, da mi je v veliko čast, da me je Robert Golob predlagal za notranjega ministra.«
Zanj bodo pri ministrskem delu ključne tri prioritete.
Prva prioriteta: boj s korupcijo
»Žalosten sem, da se korupcije premalo zavedamo in je ne preganjamo dovolj, glede na vzpostavljene institucije, ki naj bi se borile proti njej. Korupcija je ne le moralna pokvarjenost, pač pa predvsem kaznivo dejanje. Ničelna toleranca do korupcije je zapisana tudi v koalicijskih dokumentih, zato bo ena mojih prvih političnih potez izdaja obveznih usmeritev policiji za prednostno obravnavo korupcijskih dejanj,« je napovedal.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) bo spet avtonomen in samostojen, imel bo status, kot ga je imel ob svoji ustanovitvi, pri tem ni nujno, da ga bo vodil policist.
Napovedal je novo resolucijo za zatiranje kriminalitete do leta 2028 ter okrepitev strokovnega sodelovanja policije s tožilstvom tako glede korupcije kot gospodarske kriminalitete.
Druga prioriteta: upravljanje migracij
Rezilna žica na južni meji se bo še naprej odstranjevala, cilj je, da je do konca letošnjega leta na meji ne bo več. Izdelana bo nova migracijska strategija, ta projekt je zanj zelo pomemben in se bo pri njem tudi osebno angažiral, da bo dokument čim prej sprejet na vladi.
Zavzel se bo za konstruktivni dialog z nevladnimi organizacijami.
Preučiti je treba tudi vprašanje, ali bi bilo bolje, da bi se urad vlade za integracijo in oskrbo migrantov spet vrnil pod okrilje notranjega ministrstva.
Tretja prioriteta: depolitizacija, profesionalizacija in modernizacija policije
Ob branju poročila o izrednem nadzoru nad delom policije ob demonstracijah je bil zgrožen. Na tem področju je med drugim napovedal, da bo predlagal zakonsko spremembo načina imenovanja generalnega direktorja Policije. Podobno, kot naj bi to veljalo za NPU, za katerega naj torej ne bi bilo nujno, da ga vodi policist.
Parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je bil tako seznanjen s prioritetami Poklukarja, ki je notranji resor že vodil v časih vlade Marjana Šarca.
Šarec, ki je zdaj minister za obrambo, je v pogovoru za portal Siol Poklukarjevo delo ocenil takole: »V vladi, ki sem jo vodil, je bil gospod Poklukar predan svojemu delu in je vedel, katero ministrstvo vodi in kakšne so zakonitosti tega. To je bistvo. Idealnega človeka, ki bo vsem ustrezal, da bodo vsi ploskali, tako kot na plebiscitu o samostojnosti, tega ne boste dosegli. Vsak bo imel kakšno hibo. Pomembno pa je, da se zaveda svojega poslanstva.«
Glede ocen, da bo vplivni državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec, sicer nekdanji dolgoletni politični sopotnik Janeza Janše, prek svojega vpliva na Poklukarja zdaj obvladoval celoten represivni aparat v državi, je Šarec odgovoril, da »Črnčec ve, kje je njegovo mesto. Ve, kakšne so njegove naloge, tako kot vem tudi jaz in tako kot bo gotovo vedel tudi gospod Poklukar.«
Odnos Poklukarja s Črnčecem je zanimal tudi člane odbora, vendar glede tega niso dobili odgovora. Prav tako ne, kdo bo v njegovi ožji ekipi, koga si je zamislil na funkcijah državnih sekretarjev ter tudi ne, ali bo vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lidav postal direktor s polnim mandatom.
Na vprašanje Nataše Sukič (Levica) glede odnosa do lovilcev IMSI, je Poklukar povedal, da je njihovi uporabi naklonjen.
»IMSI je pripomoček, s katerim bi lahko lovili organizirani kriminal, sodobne policije ga imajo, razumem zadržke in strinjam se, da morajo biti postavljeni ustrezni nadzorni mehanizmi nad njihovo uporabo, da ne pride do zlorabe tega orodja, sploh pa ne njihove zlorabe za politične namene.«
Napovedal je, da bo šel ponovno v postopek uzakonitve tega orodja, vendar ne brez predhodne široke strokovne razprave, preden se bo lotil postopka, da se lovilec IMSI vrne v kazenski zakonik, pa je treba zagotoviti tudi konsenz politike o tem, je prepričan.
Povedal je, da je naklonjen tudi uporabi sistema za avtomatsko branje registrskih tablic (ANPR), kar je prepovedano po odločbi ustavnega sodišča, ki je leta 2019 razveljavilo določbe zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki so dovoljevale uporabo sistemov ANPR. Če lahko Dars sledi vinjetam, bi lahko elektronsko sledenje registrskim tablicam dovolili tudi policiji, je povedal.
