Neuradno naj bi pri preučevanju projekta prepoznali določene zasebne interese posameznikov; čeprav so se pomisleki o ustanovitvi Slovenske hiše pojavljali že prej. Zato je bil projekt, le tri mesece pred predvidenim začetkom delovanja, "odprt" še ob marčni primopredaji poslov med Anžetom Logarjem in njegovim predhodnikom Mirom Cerarjem.
Ljubljana – Na predlog ministra za zunanje zadeve
Anžeta Logarja je vlada razveljavila sklep o ustanovitvi Slovenske hiše v Bruslju, ki ga je sprejel ministrski kabinet v času vlade
Marjana Šarca. Slovenska hiša naj bi v Bruslju skrbela za promocijo in prepoznavnost naše države, locirana naj bi bila v strogem središču mesta oziroma v četrti ključnih institucij EU.
Projekt je ob bližajočem se slovenskem predsedovanja svetu EU za nujnega prepoznala Šarčeva vlada konec julija lani in napovedala, da bo hiša operativno začela delovati najpozneje junija letos. Zlasti intenzivno naj bi delovala v času našega predsedovanja.
Slovenska hiša je bila zamišljena kot dislocirana enota našega veleposlaništva v Belgiji in naj bi do konca leta 2022 davkoplačevalce stala dobrih 1,3 milijona evrov. Ker je bil projekt medresorsko zasnovan, bi si stroške delilo več ministrstev. Kaj se je spremenilo, da se je vlada
Janeza Janše odpovedala ideji? Neuradno naj bi pri preučevanju načrtov prepoznali določene zasebne interese posameznikov; čeprav so se pomisleki o ustanovitvi Slovenske hiše pojavljali že prej, predvsem o tem, ali bi od gostov, ki naj bi jo obiskovali, naša država dejansko imela koristi. Zato je bil projekt odprt še ob marčni primopredaji poslov med Anžetom Logarjem in njegovim predhodnikom
Mirom Cerarjem.
Uradno so na zunanjem ministrstvu pojasnili, da je »vlada o Slovenski hiši sklenila, da je celovita promocija Slovenije v Bruslju pred in med predsedovanjem vsebinsko najučinkoviteje in racionalno izvedena, upoštevajoč tudi fizične omejitve glede udeležbe na dogodkih v pandemiji covida-19, kar v okviru obstoječih virov našega veleposlaništva v Bruslju«.
V Slovenski hiši bi med drugim našo državo promovirali gastronomskih vsebin. FOTO: Dejan Javornik
V času Marjana Šarca so razlagali, da bi pod eno streho združili kulturne, gospodarske, turistične, kmetijske, zlasti promocijo medu ter gastronomske vsebine, očitno pa kranjske klobase in potice v Slovenski hiši ne bodo delili brezplačno. Časi so se v dvanajstih letih od delovanja prve Slovenske hiše v Bruslju pač spremenili.
Na zunanjem ministrstvu so napovedali, da bo promocija po vsebinski zasnovi potekala v sodelovanju z zunanjimi partnerji, tako kot poteka drugod po svetu, torej s promocijskimi aktivnostmi, ki jih vlada izvaja na referenčnih lokalnih prizoriščih. »Glede na pomen Bruslja bo promocija tam okrepljena. Njen program pa je zaradi covida-19 v fazi revizije in bo potrjen v kratkem,« so napovedali. Finančnih posledic razveljavitve vladnega sklepa ni, saj v projekt še niso bila vložena finančna sredstva.
