Brezšivna skrb za varnejše zdravljenje z zdravili

Slovenija uvaja novo farmacevtsko storitev, imenovano brezšivna skrb. Predstavila jo je Lekarniška zbornica Slovenije na tiskovni konferenci, na katero so javnost povabili z napovedjo, da »se nam obeta ena največjih novosti v obravnavi pacienta.« Državna sekretarka ministrstva za zdravje Azra Herceg, ki naj bi eno največjih novosti predstavila v imenu vlade, se je v zadnjem hipu opravičila in ni prišla. Kaj je to brezšivna skrb?

Svetovanje farmacevta

»Brezšivna skrb je pravica iz zdravstvenega zavarovanja in zagotavlja varno zdravljenje z zdravili, saj v njenem okviru sodelujejo lekarniški farmacevti na vseh treh ravneh zdravstvene dejavnosti. Brezšivna skrb pomeni, da pacienti prejmejo farmacevtsko obravnavo in neprekinjeno oskrbo z zdravili, ko prehajajo med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva. To omogoča boljše sodelovanje bolnikov pri zdravljenju,« pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič v pisni informaciji. Nosilni dokument je osebna kartica zdravil, kjer so shranjene informacije o zdravljenju z zdravili posameznega pacienta. »Osebno kartico prejme pacient v tiskani obliki, v digitalni pa je naložena na portalu zVem+. Tako je omogočen dostop do podatkov o zdravilih poleg pacienta tudi vsem zdravstvenim delavcem, ki pacienta obravnavajo.Če pride do sprememb terapije, ob izdaji zdravil magister farmacije osebno kartico zdravil posodobi,« sporoča lekarniška zbornica.

Stroške krije ZZZS

Kot so nam pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ne gre za novo zdravstveno pravico, pač pa za novo storitev v okviru lekarniške oziroma bolnišnične dejavnosti. »Prav zato se brezšivna skrb uvaja z vladno uredbo 2023, in ne z aktom ZZZS,« pojasnjujejo. Nova storitev je plačana iz sredstev obveznega zavarovanja. Za brezšivno skrb za enega bolnika, ki je časovno normirana na 60 minut, prejme bolnišnica dodatek v višini dobrih 50 evrov, za pregled uporabe zdravil v lekarni – za to je namenjeno 40 minut časa – 32 evrov, za kontrolni pregled uporabe zdravil v lekarni, ki traja 20 minut, 16 evrov, in za vpis posodobitve v osebno kartico zdravil štiri evre. Čeprav se zdi storitev precej podobna svetovanju v lekarni ob izdaji zdravila pacientu, ki ga poznamo že zdaj, je nova storitev bolj kompleksna in zahtevna, pojasnjujejo na ZZZS in v Lekarniški zbornici. Kaj bo prinesla pacientu?

Težave zaradi zdravil

Pacienti imajo z uporabo zdravil po besedah Potočnik Benčičeve veliko težav. »Uporabljajo na primer zdravilo za sladkorno bolezen, vendar niso pojedli zajtrka. Po tem imajo vrtoglavice in se slabo počutijo. To se pripisuje starosti, slabi mišični moči, a težava je čisto banalna – ni pojedel zajtrka. Take težave odpravimo. Veliko težav pa je tudi zaradi podvojene terapije, na primer proti holesterolu, protibolečinska terapija, za želodčne težave,« je navedla. Pogovor s farmacevtom in pregled vseh zdravil, ki jih jemlje, lahko težave odpravi.

Na novo storitev se je treba v lekarni naročiti. Farmacevt bo ob pregledu osebne kartice zdravil, ki jih pacient jemlje, povprašal pacienta tudi o zdravilih, ki si jih morda kupuje brez recepta, in o prehranskih dopolnilih. »Med vsem tem prihaja do součinkovanja, ki je lahko razlog za težave. Če farmacevt ne bo mogel sam rešiti težave pacienta, bo poklical zdravnika,« je povedala. Kot je dejala, zdravnik postavi diagnozo, izbere zdravljenje in je odgovoren za predpis zdravil, farmacevt pa je strokovnjak za zdravila. Sodelovanje pripelje do uspeha.

Farmacevti v bolnišnicah

V bolnišnici se bo v obravnavo pacienta že ob sprejemu aktivno vključil tudi farmacevt, ki bo pregledal zgodovino pacientove uporabe zdravil in bo povezovalec pri predpisovanju terapij. Ob odpustu bo pacientu izdelal osebno kartico zdravil. V bolnišničnih lekarnah je že zdaj zaposlenih 157 bolnišničnih farmacevtov, za izvajanje storitve brezšivne skrbi pa je potrebna zaposlitev dodatnih 106 specialistov klinične farmacije, kažejo projekcije lekarniške zbornice.

Brezšivna skrb ni namenjena vsem pacientom, pač pa tistim, ki imajo hkrati predpisanih deset zdravil ali več, in pacientom, ki imajo sočasno predpisanih pet zdravil ali več in imajo ob tem težave, slabo sodelujejo pri zdravljenju ali uporabljajo zdravila z bolj zahtevnim načinom uporabe ali zdravila, ki so bolj tvegana, je pojasnila Darja Potočnik Benčič. Po podatkih zbornice je v Sloveniji 55 tisoč bolnikov, ki imajo predpisanih deset zdravil ali več hkrati, in več kot 160 tisoč pacientov, ki imajo predpisanih sedem zdravil ali več hkrati. V brezšivno skrb je vključenih 5300 bolnikov, ki že razpolagajo z osebno kartico zdravil. Slovenija se z novo storitvijo pridružuje razvitim državam, ki brezšivno skrb že uporabljajo.