Čas je za razmislek o novem UKC

Vsaka zdravstvena kriza, sedanja pandemija pa še posebno, razkriva zdravstveni sistem do obisti. Šibkejše ko je zdravstvo, ostrejši morajo biti ukrepi proti širjenju bolezni v družbi.

Slovensko zdravstvo že v normalnih razmerah težko dela. Njegove najšibkejše točke so pomanjkanje kadra, izrabljena oprema in osrednja bolnišnica – UKC Ljubljana, ki poka po vseh šivih. Epidemija je lahko tudi izziv: je zdaj čas za prenovo zdravstva in nove bolnišnice?

Generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar temu pritrjuje. »Epidemija je pokazala, kako zelo je izrabljena infrastruktura UKC, na kar opozarjamo že več let,« je povedal. Izračunal je, da bi v naslednjem desetletju potrebovali do milijardo evrov za gradnjo in posodobitev UKC. Za res nujne naložbe, brez katerih se bo UKC ustavil, pa 116 milijonov v prihodnjih petih letih. »Odločitev za nov UKC je v rokah države,« je dejal.

V času prejšnjega mandata vlade Janeza Janše je Slovenija sprejela Resolucijo o nacionalnih vlaganjih 2007–2023, ki predvideva tudi gradnjo novega UKC med sedanjim UKC in vzhodnim avtocestnim priključkom. A kje dobiti denar?

Evropska komisija v času pandemije veliko govori o nujnem poenotenju zdravstvenih sistemov v državah članicah in vlaganjih v zdravstvo iz skupne blagajne. Ali in koliko denarja bi članice iz tega naslova lahko prejele, še ni znano.
 

Izčrpanost zdravstva

Mrzlično iskanje bolnišničnih postelj za okužene starostnike, ki ne morejo več bivati v domovih, odlično opremljena in vzdrževana ortopedska klinika v Ljubljani, ki so jo namenili za okužene, operacijske dvorane pa zaklenili, še posebno pa nefunkcionalna in prenatrpana infekcijska klinika, kjer že v normalnih razmerah ležijo bolniki na hodnikih namesto v bolniških sobah – to so le nekateri znaki, da so zmogljivosti našega zdravstva izčrpane. Na to v zdravstvu opozarjajo že več let.

​»V petnajstih letih, kar sem bil predstojnik infekcijske klinike, smo imeli trikrat pripravljene načrte za novogradnjo. Načrt je bil v pisarni obešen na steno, torej vsem na očeh, a se ni uresničil. V takem stanju kot infekcijska sta še gastroenterološka in stomatološka klinika,« je povedal prof. dr. Franc Strle, nekdanji predstojnik infekcijske klinike.
 

Načrt za novo infekcijsko kliniko

Infekcijska klinika, ki je osrednja in najbolj specializirana bolnišnica za zdravljenje covida-19 in vseh drugih nalezljivih bolezni v Sloveniji, uporablja 120 let staro stavbo, nekdanjo ubožnico. Vanjo so bolnike z nalezljivimi boleznimi namestili po drugi svetovni vojni. Prizidek so ji zgradili po izbruhu epidemije otroške paralize leta 1956.

Največje pomanjkljivosti klinike za sodobno zdravljenje so premalo prostora, slaba funkcionalnost in pomanjkanje nujno potrebne podtlačne sobe za okužbe, ki se širijo kot aerosol, je povedal sogovorec. Vse te težave so še posebno opazne vsako leto ob izbruhu gripe. Tudi zdaj, ob epidemiji, pripravlja UKC projekt nove infekcijske klinike. Stavbe so že izrisane, vrednost gradnje je izračunana: 38 milijonov evrov.
 

Nujne naložbe v glavni zgradbi

Nevralgična točka slovenskega zdravstva je tudi glavna stavba UKC v Ljubljani, ki prav tako poka po vseh šivih in jo je nujno treba prenoviti. Zgrajena je bila za trikrat manjše število bolnikov, kot jih sprejema danes. Ko so jo leta 1975 odprli, je glavni govorec na slovesnosti dejal, da je to bolnišnica za vso državo, za Ljubljančane pa je nujno treba zgraditi še dodatno bolnišnico ali celo dve.

To je bilo pred 45 leti, a te nujno potrebne bolnišnice še zdaj ni. Glavno zgradbo UKC, ki je bila ob končanju gradnje najsodobnejša v širšem evropskem prostoru, je treba že nujno prenoviti.

Nujno bi bilo treba menjati električno napeljavo, saj na sedanjo ni mogoče dodatno priključevati novih naprav, in dvigala, saj zdaj traja pot do osmega nadstropja deset minut, v tem času bolnik lahko že umre. Treba je zamenjati transformatorsko postajo, toplotno postajo, klimo, kanalizacijo, izpopolniti požarno varnost in druge za delovanje UKC ključne napeljave.

Celotni UKC potrebuje poleg nove infekcijske klinike še novo gastroenterološko in stomatološko kliniko, prenovo kliničnega oddelka za perinatologijo v novi porodnišnici in bolnišnične okužbe, dograditi je treba operacijski blok kliničnega oddelka za travmatologijo v pritličju, dokončati diagnostično-terapevtski center, ki je v gradnji že od leta 2007. Naložbe so nujne tudi za bolnišnico dr. Petra Držaja, negovalno bolnišnico, ortopedsko kliniko in zavod za varstvo pri delu, je zapisano v investicijskem načrtu UKC

Milijarda za prenovo kompleksa UKC

Janez Poklukar, generalni direktor UKC, je izračunal, da bi bilo treba v posodobitev kompleksa UKC do leta 2030 vložiti do milijardo evrov. V primerljivo veliko bolnišnico AKH na Dunaju bo v naslednjem desetletju vloženih 1,4 milijarde evrov, poleg tega da je tudi sprotno financirana z dvakrat višjim zneskom kot UKC.

Za posodobitve UKC bo letos iz sredstev zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na voljo predvidoma 19,2 milijona evrov, je povedal, potreb pa je veliko več. Naštel je najnujnejše.

»Zgradbe so stare, zgrajene v letih med 1889 in 2009. Dokumentacijo za gradnjo nove infekcijske klinike (DIP) bomo pripravili do sredine maja. Prioritete so še prenova oddelka za kirurške okužbe, nujno je treba prenoviti električni vod v centralni stavbi in zamenjati dvigala. Za te je bil že drugi javni razpis neuspešen, zato bomo zdaj izvedli postopek konkurenčnega dialoga. Aktualen je tudi poziv za energetsko sanacijo stavb v obliki javno-zasebnega partnerstva. Za nič od tega še ni zagotovljenih sredstev,« je dejal Poklukar.

Ali bi bilo bolje v Ljubljani graditi novo bolnišnico? Generalni direktor je dejal, da je to odločitev države. A tudi če bi se odločila tako, bi bilo najprej treba dokončati že začete nujne naložbe v UKC.
 

Namera Janševe vlade za nov UKC še živa

»Za primerljivo kakovost terciarne dejavnosti bomo zgradili nov, samostojen klinični center, prometno dobro povezan s starim, stal bo med sedanjim kliničnim centrom in avtocestnim priključkom Ljubljana vzhod. Po njegovi dograditvi bodo ohranjene in posodobljene zgradbe sedanjega Kliničnega centra Ljubljana omogočale združitev vseh dislociranih dejavnosti na enem kraju in pogoje za izvajanje deficitarnih dejavnosti, kot je dolgotrajna bolnišnična nega, zlasti pa bodo zagotavljale kakovostno sekundarno zdravstveno oskrbo prebivalstva ljubljanske regije,« je zapisano v resoluciji iz časa vlade Janeza Janše leta 2007.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je včeraj potrdil, da je razmišljanje o gradnji novega UKC realno. Spomnil je, da so za takšne projekte na voljo tudi velika evropska sredstva.

»Čas je, da se začnemo o gradnji novega kliničnega centra vsaj dogovarjati in iskati rešitve. Seveda bi bilo zdaj še prehitro napovedati, kdaj in kako bo projekt uresničen. Izbrati je treba lokacijo in sprejeti idejo, da nov klinični center potrebujemo. Nekatere klinike, denimo tudi infekcijska, delajo v razmerah, ki jih ne moremo več tolerirati. Iskanje rešitve je nujno. Naredili bomo, kar v sedanjih okoliščinah lahko, vsekakor pa bo treba o tem resno razmišljati.«
 

Dve lokaciji za novi UKC

Vizija prostorskega načrta Ljubljane iz istega leta je predvidevala gradnjo novega UKC do leta 2015. V njej sta bili omenjeni dve lokaciji: ob Roški cesti in blizu vzhodne obvoznice v bližini Psihiatrične klinike. Tudi od takrat je minilo že 13 let, pa nič.

Ljubljanska regija ima najmanj postelj na prebivalca v Sloveniji. UKC izvede tretjino vseh zdravstvenih obravnav v državi: vsako leto okoli milijon pregledov in diagnostičnih postopkov, 100.000 bolnikov se zdravi hospitalno.