Četrtina 15-letnikov ne dosega temeljne pismenosti

Padec matematične, bralne in naravoslovne pismenosti so zabeležili tudi v drugih državah OECD, a v Sloveniji je bil padec večji.
Fotografija: Mednarodno raziskavo Pisa so na šolah opravili lani spomladi, zbiranje podatkov je bilo v celoti izvedeno na računalnikih. FOTO: Črt Piksi
Odpri galerijo
Mednarodno raziskavo Pisa so na šolah opravili lani spomladi, zbiranje podatkov je bilo v celoti izvedeno na računalnikih. FOTO: Črt Piksi

Mednarodna raziskava Pisa, ki meri matematično, bralno in naravoslovno pismenost petnajstletnikov, je pokazala padec znanja. Tudi povprečje OECD je nižje v primerjavi z letom 2018, toda pri slovenskih petnajstletnikih je upad večji. Tudi zato je podatek, da so pri matematični in naravoslovni pismenosti nad povprečjem OECD, slaba tolažba.

Pismenost, kot jo pod okriljem OECD merijo v mednarodni raziskavi Pisa vsakih nekaj let, pomeni uporabo znanja, ki ga učenci oziroma dijaki dobijo v šoli, v konkretnih, problemsko zasnovanih situacijah. V raziskavi Pisa 2022 je sodelovalo 83 držav, v Sloveniji pa 296 izobraževalnih programov in 6721 dijakov oziroma učencev.

Infografika Delo
Infografika Delo

V tokratni raziskavi, ki jo pri nas koordinira Pedagoški inštitut, je bil poudarek na matematični pismenosti. Ta je še vedno nad povprečjem OECD, toda slovenski petnajstletniki so dosegli za 24 točk slabši rezultat kot leta 2018. Le še 75 odstotkov dijakov dosega temeljna matematična znanja in spretnosti, manj pa je tudi tistih, ki dosegajo najvišje ravni matematične pismenosti. Boljši so rezultati pri naravoslovni pismenosti, tam je bil padec najmanjši, a še vedno večji kot na ravni OECD.

image_alt
PISA 2022: Le 75 odstotkov dijakov dosega temeljna matematična znanja

Precej slabši so rezultati bralne pismenosti, tu smo pod povprečjem OECD. Dijaki so dosegli 26 točk manj kot pred štirimi leti, njihov dosežek je najslabši od leta 2006, ko se je Slovenija prvič vključila v raziskavo Pisa. Le 75 odstotkov dijakov dosega temeljno raven bralne pismenosti, kar je osem odstotnih točk manj kot leta 2018, najvišje ravni pa dosegajo le še štirje odstotki dijakov. Pri bralni pismenosti opazno izstopajo dekleta, razlika s fanti je kar 44 točk v prid dijakinj. Boljši so dijaki z višjim socialno-ekonomskim statusom, med gimnazijci in dijaki poklicnih šol je razlika v povprečju 147 točk, a gimnazijci so v primerjavi z letom 2012, ko je bil na Pisi prav tako poudarek na matematični pismenosti, zabeležili največji padec znanja.

Kako ukrepati

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je spomnil na zavezo držav EU, da bodo do leta 2030 dosegle, da nizkih dosežkov pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti ne bi imelo več kot 15 odstotkov petnajstletnikov. »V Sloveniji smo se temu v preteklosti že približali, zdaj se spet oddaljujemo. Pri matematiki je takih 25 odstotkov, pri branju 26 odstotkov. Vsak četrti,« je dejal minister. Napovedal je, da bo o ukrepih razpravljala tudi skupina, ki pripravlja nacionalni program vzgoje in izobraževanja, ter sklenil: »Potrebni bodo konkretni ukrepi, ne zgolj na načelni ravni.«

image_alt
Bralna pismenost je osnova za kakršno koli učenje

Klaudija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta je dejala, da je treba rezultate vzeti resno: »Nekoliko so kontekstualno specifični po epidemiji, a to ni edini razlog. Dogaja se večja zgodba. Rezultati nedvomno kažejo na upad znanja. Kaže pa se tudi, da je treba narediti nekaj na področju socialno-čustvenega blagostanja dijakov in učiteljev.« Približno 14 odstotkov dijakov se namreč počuti izločene, 16 odstotkov se jih čuti čudne in odveč, 11 odstotkov jih poroča, da so v šoli osamljeni, 15 odstotkov pa, da jih profesorji ustrahujejo.

Odzivi

V razpravi po predstavitvi rezultatov je direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj dejal, da bi se morali vprašati, zakaj smo bili v preteklosti boljši: »Če ugotavljamo, da nam je v zadnjih desetih letih BDP za izobraževanje padel, ob tem da se veča socialna funkcija šole, potem je najbrž del odgovorov treba iskati tudi na tem področju.« Po zadnjih podatkih OECD Slovenija za izobraževanje namenja 4,6 odstotka BDP, povprečje OECD je 5,1 odstotka.

image_alt
Bodo otroci brali, če ne berejo ne starši ne učitelji

Da je ravno v tem glavni problem, se strinja predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič: »V vseh razvitih državah so, ko je bila kriza, vlagali v izobraževanje, naša država pa je največji rez naredila prav v izobraževanju. Ne moreš kupiti yuga in pričakovati, da bo dirkal s formulo ena. Čedalje težje vlagamo v dodatno izobraževanje učiteljev, čedalje več šol nima ustreznega kadra.« Dodala je, da je rezultat sicer ne preseneča: »Kolegi matematiki razlagajo, da otroci ne rešijo nalog, kadar je treba nalogo prebrati.«

Rezultati niso presenetili niti predsednice skupnosti splošnih gimnazij in ravnateljice novomeške gimnazije Mojce Lukšič: »Zadnja leta opažamo, da prihajajo otroci v gimnazije z manj znanja. Da lahko sledijo pouku, si moramo vzeti čas za ponavljanje in za usvajanje snovi iz osnovne šole. Na nekaterih osnovnih šolah nekaterih predmetov sploh niso imeli.« Dodala je, da je to tudi vpliv velike gonje za ocenami: »Imamo poplavo odličnjakov, znanja pa ni. Celo pri nas se zgodi, da kakšen dijak v prvem letniku vpraša, zakaj ne dobi lepe ocen, samo zato ker ima lep zvezek.« O tem, da naj bi profesorji ustrahovali dijake, pa je dejala, da do zdaj s tem niso bili seznanjeni: »Mogoče seveda je, da so dijaki to tako doživljali. Je pa res, da nekateri že jasno izraženo zahtevo ali postavljeno mejo doživljajo kot ustrahovanje. Vidim, da pada odpornost na zahteve, soočenje s težavami, postavljanje meja.«

Preberite še:

Komentarji:

Mnenja

Dmitro Kuleba, minister za zunanje zadeve Ukrajine, Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik evropske komisije
Več...